Znanje, ki ustvarja spremembe
Kaj če bi lahko že med študijem reševali problem, s katerim se danes dejansko ukvarja ministrstvo, občina ali javni zavod?
V interdisciplinarnem študentskem timu boste pod vodstvom fakultetnega mentorja in mentorja iz sodelujoče institucije en semester raziskovali konkreten izziv iz prakse ter oblikovali rešitev, priporočilo ali predlog izboljšave, ki ga bo institucija lahko tudi dejansko uporabila.
Ne gre za simulacijo ali še eno seminarsko nalogo. Gre za priložnost, da znanje s področij prava, ekonomike, organizacije, informatike, upravljanja ljudi in politologije uporabite pri reševanju resničnih javnih problemov.
Upravna klinika temelji na sodelovanju študentov, fakultete in institucij javnega sektorja. Njen namen je povezovati različna znanja, spodbujati inovativno razmišljanje ter razvijati uporabne rešitve za izboljšanje delovanja javne uprave.
Način dela Upravne klinike
V nadaljevanju je zapisan način dela Upravne klinike, ki se nanaša na sestavo skupin, stalne vloge, faze enega cikla, razmerje med mentorjema, pravila glede ECTS, ravnanje ob odstopu člana, hrambo podatkov ter pogoje za objavo in uporabo izdelkov. Namenjen je študentom, fakultetnim mentorjem, mentorjem partnerskih institucij in partnerjem, da pred začetkom cikla razumejo, kaj je klinika je in po katerih pravilih deluje.
V besedilu imajo posamezni izrazi naslednji pomen:
- »izziv« je konkretno, časovno omejeno vprašanje partnerske institucije, ki ga je mogoče obdelati v enem ciklu in vrniti v obliki uporabnega izdelka;
- »izdelek« je dogovorjeni končni rezultat skupine, na primer analiza, predlog ukrepa, smernice ali zemljevid postopka;
- »spomin klinike« je kratek notranji zapis o sprejetem izzivu, oddanem izdelku in spoznanjih skupine, ki je namenjen učenju naslednjih skupin, ne pa javni objavi celotnega gradiva.
- »cikel« je časovno zamejeno delo skupine od sprejema izziva do predaje izdelka, potrditve spomina klinike in zaprtja cikla.
Osnovna enota dela je skupina, ne posamezni študent. Skupino praviloma sestavlja 4 do 6 študentov različnih študijskih stopenj, predvsem prve in druge stopnje. Šest stalnih vlog pomeni šest funkcij, ne nujno šest različnih oseb; če ima skupina manj kot šest članov, lahko posameznik prevzame največ dve vlogi. Skupina deluje skupaj dva do največ tri cikle in se ne sestavlja znova ob vsakem novem izzivu, razen če odstop člana ali narava naloge zahtevata drugačno odločitev mentorjev. Vloge se znotraj skupine zamenjajo v vsakem ciklu, tako da isti študent v dveh zaporednih ciklih nima iste vloge.
Študent vstopi v kliniko na podlagi prijave, ki jo obravnava fakultetni mentor oziroma koordinator klinike. Merila so razpoložljivost za celoten cikel, pripravljenost za skupinsko delo in odsotnost navzkrižja interesov glede predvidenega partnerja. Skupino sestavi fakultetni mentor; študent je ne sestavlja sam. Pred podpisom dogovora o delu se sestava lahko še spremeni s soglasjem obeh mentorjev.
Stalne vloge v ciklu Upravne klinike
Vloge ne predstavljajo osebnostnih lastnosti študentov in niso merilo, kdo je v skupini »najpametnejši« ali »najpomembnejši«. Gre za začasne zadolžitve v okviru enega cikla – vsak študent prevzame najmanj eno vlogo, pri skupini z manj kot šestimi člani pa največ dve. Vloga se v naslednjem ciklu zamenja. Namen menjave je preprečiti, da bi isti študent pri različnih izzivih vedno delal na enak način ali ostal pri nalogi, ki mu je najbližja. Vsi študenti praviloma delajo na skupnem jedru dokumentacije in sodelujejo na istih srečanjih, razen če je zaradi varstva podatkov ali dogovorjenih omejitev dostopa določeno drugače. Razlika je v tem, katera vprašanja mora posameznik v določeni vlogi odpirati in za kateri vidik dela je odgovoren. Stalnih vlog je šest:
| Glavno vprašanje | Kdaj se posebej oglasi | Končni prispevek | |
| Skrbnik naloge | Kaj delamo, česa ne delamo in do kdaj? | Ob sprejemu izziva in ob vsakem širjenju naloge. | Ena stran o okviru naloge, mejah in izločenih vsebinah. |
| Skrbnik izvedbe | Ali je predlagano rešitev mogoče izvesti z ljudmi, časom in sredstvi, ki so na voljo? | Pri oblikovanju priporočil in pred zaključevanjem izdelka. | Ena stran o izvedbenih pogojih, nosilcu po koncu cikla in tveganjih izvedbe. |
| Skrbnik pregledovane institucije | Kdo v instituciji formalno in dejansko izvaja, odloča in hrani podatke? | Pri spoznavanju problema in pri preverjanju, ali skupina komunicira s pravo ravnjo institucije. | Ena stran ugotovitev o formalnem in dejanskem delovanju institucije. |
| Skrbnik komunikacije | Komu je rešitev namenjena in kako jo mora naslovnik razumeti? | Pri oblikovanju prve strani, predstavitve in spremljevalnega pisma. | Prva stran izdelka in kratko spremljevalno pismo za partnerja. |
| Skrbnik zapisa | Kaj je bilo dogovorjeno, kaj ostaja odprto, kdo naredi kaj in do kdaj? | Po sprejemu izziva, po vsakem srečanju in ob zapiranju cikla. | Dogovor, zapisi srečanj in prispevek k spominu klinike, ki praviloma obsega največ tri strani |
| Skrbnik preverjanja | Ali skupina rešuje pravo stvar in kaj se zgodi, če se moti? | Pri prvi tezi, ob tveganjih in pred pregledom pred oddajo. | Ena stran o tveganjih, nedokazanih predpostavkah in možnih stranskih posledicah. |
Navedba »ena stran« v pregledu vlog je orientacija, ne samostojen obvezen izdelek. Vsebina vloge se praviloma vključi v skupni zapis cikla oziroma v izdelek, razen če je za posamezno vlogo izrecno določeno drugače, na primer prva stran izdelka pri skrbniku komunikacije ali spomin klinike pri skrbniku zapisa.
Skrbnik naloge
Skrbnik naloge je zadolžen, da skupina ostaja v okviru sprejete naloge, ne pa naloge, ki bi jo raje imela. Na začetku naloge izlušči odgovore na tri vprašanja: kaj delamo, česa ne delamo in do kdaj. Na te tri meje opozori, kadar se pogovor ali delo začne preveč širiti. Njegova druga naloga je določanje meja pooblastil: študentje in fakulteta ne odločajo o strankah, ne vodijo kadrovskih postopkov in ne pregledujejo spisov, ki niso vnaprej dogovorjeni. Skupina mora vedeti, kje je meja, znotraj katere sme predlagati nove ali drugačne načine dela. Na koncu skrbnik naloge zagotovi, da so okvir naloge, izključene vsebine in razlogi zanje jasno zajeti v skupnih dokumentih cikla; samostojna dodatna stran ni obvezna.
Skrbnik izvedbe
Skrbnik izvedbe varuje skupino pred predlogi, ki zvenijo dobro, a jih ni mogoče izvesti. Za vsako priporočilo glede ravnanja postavi štiri vprašanja: kdo bi ga v praksi izvedel, iz katerih sredstev bi se izvedlo, katero obstoječe opravilo bi bilo treba zato opustiti ali spremeniti in kaj od predloga ostane, če dodatnih ljudi ali denarja ni. Ne gre za računovodsko presojo, temveč za preverjanje, ali je rešitev mogoče prevesti v ljudi, čas, postopke, pristojnosti in tveganja. Skrbnik izvedbe loči med ukrepi, ki zahtevajo nov predpis, ukrepi, ki zahtevajo drugačen vrstni red opravil, in ukrepi, ki jih je mogoče izvesti z obstoječimi sredstvi. Pri končnem priporočilu rešitve zagotovi, da so v izdelku jasno zajeti izvedbeni pogoji: kaj predlog pomeni v praksi, kdo ga vodi po koncu dela klinike in brez katerih pogojev rešitev ne bo uspešno izvedena.
Skrbnik pregledovane institucije
Skrbnik pregledovane institucije razume, kako institucija dejansko deluje. Izhodišča so lahko organigram, pogovor z vodstvom, pogovor z uslužbenci ali opazovanje delovnega procesa. V prvih tednih ugotovi štiri stvari: kdo je formalni izvajalec naloge, kdo o njej dejansko odloča, kdo hrani podatke in kaj nalogo v praksi pospešuje ali zavira. Med ciklom preverja, ali skupina komunicira z ustrezno ravnjo institucije. Analiza za vodstvo je namreč brez učinka, če se rešitev dejansko izvaja na nižji ravni; analiza za izvedbeno raven pa je prazna, če se brez podpore vodstva ne sme ali ne more uporabiti. Skrbnik ne zbira govoric in ne ocenjuje posameznikov. Ne piše, da je vodja šibek, kolegij toksičen ali da formalni postopki niso jasni, temveč ugotavlja, kaj se formalno in dejansko dogaja ter kje se ti poti razhajata. Zato govori o vlogah, položajih in delovnih mestih, ne o posameznikih. Na koncu zagotovi, da so bistvene ugotovitve o formalnem in dejanskem delovanju institucije vključene v skupni zapis cikla ali izdelek.
Skrbnik komunikacije
Skrbnik komunikacije delo skupine prevede v jezik, v katerem lahko partnerska institucija sprejme odločitev. Skupina mora že na začetku ugotoviti, komu je rešitev namenjena in kdo jo bo bral. Župan, generalni sekretar ali strokovni sodelavec ne potrebujejo istega besedila, tudi kadar je vsebina enaka, saj vsak odloča z drugačnega položaja in z različnimi zadolžitvami. Od tega so odvisni dolžina, ton in izbor poudarkov. V končni izdelek vključi predvsem tisto, kar je pomembno za odločitev: kaj je skupina ugotovila, kaj predlaga in kaj naj partner stori v 30 dneh, če bo predlog sprejel. Predstavitev po pregledu institucije zato ni branje analize, temveč kratka razlaga odločitev, ki jih lahko partner sprejme ali zavrne. Skrbnik komunikacije ugotovitev ne olepšuje in ne piše celotnega izdelka, temveč skrbi, da je sporočilo razumljivo, uporabno in usmerjeno k naslovniku. Na koncu pripravi prvo stran izdelka in kratko spremljevalno pismo: kaj partner prejme, česa ne prejme in kaj se od njega pričakuje po oddaji.
Skrbnik zapisa
Skrbnik zapisa ohranja »spomin skupine«. Po sprejemu izziva na kratko zapiše dogovor, ki ga podpišejo vsi člani. Po vsakem srečanju z mentorjema z obeh strani zapiše tisto, kar šteje: kaj je sklenjeno, kaj ostaja odprto, kdo naredi kaj in do kdaj. Ne gre za zapisnik za arhiv, temveč za »deset vrstic«, da se čez mesec dni še ve, kaj mora kdo narediti, v zvezi s čim, kako, do kdaj in zakaj. Brez tega je pregled po izvedbi lahko le pogovor o spominih in občutkih. Zapisovalec ni tajnik, ki piše, kar drugi diktirajo, in ni avtor lepega poročila za zadnji teden. Če začne pisati šele pred oddajo, ni več zapisovalec, ampak nekdo, ki sestavlja spomin za nazaj. Na koncu oblikuje spomin klinike, praviloma v obsegu največ treh strani: kaj so sprejeli, kaj so oddali, kaj je ostalo odprto in kaj so pri tem spoznali.
Skrbnik preverjanja
Skrbnik preverjanja oziroma »hudičev odvetnik« skrbi, da skupina ne rešuje napačne stvari. Vsako ravnanje skupine se mora odražati v konkretnih spremembah v instituciji. Če odgovora na to varovalo še ni, skupina še nima pravega izziva, temveč le temo. Sredi cikla, ko se oblikuje prva teza, zahteva nasprotni preizkus: kaj bi pomenilo, če se člani motijo. Loči simptom od problema. Zamuda, slaba klima ali prenapolnjen predal so lahko le posledice, medtem ko je problem lahko drugje, na primer v nedoločenem roku, podvajanju odločanja, ponavljanju istega opravila z drugimi besedami ali neskladju med aktom in prakso. Skrbnik preverjanja opozarja na tveganja ter sme zahtevati zožitev ali dodatno preveritev naloge. Dvom, ki ostane le zadržek, skupini ne pomaga; še manj pomaga dvom, ki se pojavi šele na koncu in podre več tednov dela. Kdor molči do pregleda, vloge ni opravil. Skrbnik preverjanja ne dvomi o ljudeh v skupini ali instituciji, temveč o opredelitvi problema in načinu njegove odprave. Na koncu zagotovi, da so v izdelku ali kontrolnem zapisu jasno navedeni tveganja, nedokazane predpostavke in morebitne neželene stranske posledice predlagane rešitve.
Praktično delo
Skupina se ne sestaja zaradi vlog, temveč zaradi izziva. Vloga posameznega člana mora biti razvidna iz dela skupine in se aktivira takrat, ko njen vidik še ni bil preverjen ali ko se v razpravi izgublja odgovor, za katerega je ta vloga odgovorna. Napotki za usklajevanje z mentorjema:
- skrbnik zapisa prebere dogovor in preveri, ali udeleženci še naprej delujejo v njegovem okviru;
- skrbnik pregledovane institucije pove, s kom v instituciji v resnici govorijo;
- skrbnik preverjanja sprašuje, ali je problem še vedno isti;
- skrbnik izvedbe skrbi, ali je predlog možno izvesti;
- skrbnik naloge preverja, ali so člani še znotraj pooblastil;
- skrbnik komunikacije skrbi za to, da je predlagana rešitev čim bolj prilagojena naslovniku.
Če katerikoli član na tej točki nima ničesar vsebinskega za dodati, pojasni, kaj je v okviru svoje vloge preveril in zakaj ni našel nobenega odprtega vprašanja. Ob koncu celotnega cikla se zapiše, katera vloga je skupini dejansko oziroma najbolj pomagala in katera je bila bolj formalna. Vloge se v naslednjem ciklu obvezno zamenjajo.
Šest faz dela v enem ciklu
Pregled cikla v strnjeni obliki pomeni, da skupina najprej sprejme ali zavrne izziv, nato preveri problem v instituciji, oblikuje uporabno rešitev, zaključi izdelek brez odpiranja novih vsebin, opravi zunanji pregled pred oddajo in šele nato izdelek preda partnerju. Vsaka faza ima svoj namen, izhodni rezultat in mejo, preko katere skupina ne sme iti.
Celoten cikel zajema delo od sprejema izziva oziroma naloge do oddaje zaključnega izdelka. Cikel praviloma traja od šest do dvanajst tednov, odvisno od obsega naloge, ima pa vedno enako zaporedje šestih faz: sprejem izziva, spoznavanje problema, oblikovanje rešitve, zaključevanje izdelka, pregled pred oddajo ter predaja in zaprtje cikla. Pri krajšem ciklu se obseg dela lahko skrči, pri čemer se faz ne preskakuje. Pri daljšem ciklu se lahko posamezne faze podaljšajo, če je na primer potreben večkratni obisk institucije ali usklajevanje več njenih enot. Ključno ni število tednov, temveč vnaprej določen začetek, okvir, meje naloge in datum zaključka. Datumi vseh faz se zapišejo ob podpisu dogovora.
Po sprejemu izziva mora biti podpisan dogovor o delu. Po spoznavanju problema mora nastati kratek zapis o tem, kaj je skupina slišala, česa še ne ve in ali izziv ostaja isti. Po oblikovanju rešitve mora biti pripravljen berljiv osnutek izdelka. Po zaključevanju izdelka mora biti jasno, kaj je zaprto in kaj ostaja odprto. Po pregledu pred oddajo mora biti določeno, ali gre izdelek partnerju, ali se vrne v dopolnitev ali pa ostane odprta naloga za morebitni nov cikel. Po predaji in zaprtju cikla morajo biti potrjeni spomin klinike, status naloge ter izbris oziroma dovoljena hramba gradiva.
Procesnogram cikla: kdo naredi kaj in do kdaj
| 1. Sprejem izziva 1. teden |
2. Spoznavanje problema 2.–3. teden |
3. Oblikovanje rešitve 4.–9. teden |
4. Zaključevanje izdelka 10. teden |
5. Pregled pred oddajo 11.–12. teden |
6. Oddaja in spomin po pregledu |
| Nosilci skupina, skrbnik naloge, skrbnik zapisa, mentorja |
Nosilci skrbnik pregledovane institucije, skrbnik preverjanja, skrbnik zapisa |
Nosilci skupina, skrbnik izvedbe, skrbnik komunikacije, skrbnik preverjanja |
Nosilci skrbnik komunikacije, skrbnik naloge, skrbnik zapisa |
Nosilci pregledovalci, fakultetni mentor, skrbnik zapisa |
Nosilci skrbnik zapisa, skrbnik komunikacije, fakultetni mentor |
| Opravilo preveriti izvedljivost, dopustnost, meje, dostop, rok in pričakovani izdelek |
Opravilo poslušati institucijo, preveriti dejansko delovanje in zapisati odprta vprašanja |
Opravilo pripraviti osnutek rešitve, preveriti izvedljivost, naslovnika, tveganja in meje |
Opravilo prenehati zbirati novo gradivo, zapreti vsebino in urediti prvo stran izdelka |
Opravilo preveriti jasnost, uporabnost, varnost in skladnost izdelka z dogovorjenim izzivom |
Opravilo predati izdelek, izbrisati kopije gradiva in pripraviti spomin klinike |
| Rezultat podpisan dogovor o delu ali zavrnitev oziroma zožitev izziva |
Rezultat zapis: kaj je skupina slišala, česa še ne ve in ali izziv ostaja isti |
Rezultat berljiv osnutek izdelka; po potrebi zožitev ali zapis nesoglasja |
Rezultat zaključen osnutek, prva stran in jasno poimenovana odprta vprašanja |
Rezultat odločitev: oddaja, manjši popravek, dopolnitev ali nov cikel |
Rezultat oddan izdelek, potrjen spomin klinike in zaključen cikel |
Procesnogram je namenjen hitremu operativnemu pregledu cikla. Podrobna pravila, izjeme in obrazci ostajajo določeni v nadaljnjem besedilu in prilogah.
Sprejem izziva – prvi teden
Prva faza ni le uvodni sestanek in razdelitev dokumentacije, temveč čas, ko skupina preveri, ali izziv sploh lahko in zmore sprejeti. Partnerska institucija predstavi izziv v jeziku, v katerem ga sama razume: kaj jo ovira, od kdaj, kaj je že poskusila in kakšen izdelek bi ji koristil. Fakultetni mentor in mentor institucije sta prisotna, vendar izziva skupini ne vsiljujeta ali »prodajata«. Skupina sprašuje, dokler ne razume, kaj naj obravnava, kje so meje obravnave in kaj mora na koncu oddati. Na podlagi teh odgovorov se odloči za sprejem ali zavrnitev naloge. Zavrnitev je legitimen in sprejemljiv izid. Izziv se ne sprejme, kadar zahteva pooblastilo, ki ga študenti nimajo, kadar posega v tekoč uradni postopek s konkretno stranko, kadar je preširok za en cikel ali kadar v instituciji ni osebe, ki bi bila pripravljena prevzeti vlogo mentorja. Sprejme se naloga, ki ni preširoka ali preveč splošna: ne na primer digitalizacija občine, temveč vprašanje, zakaj se vloga X ustavi med oddelkom A in oddelkom B. Izziv je primeren za kliniko, če izpolnjuje štiri pogoje: je dovolj konkreten, da ga je mogoče obdelati v enem ciklu; ne zahteva odločanja o pravicah ali obveznostih konkretne stranke; partnerska institucija zagotovi mentorja in dostop do dogovorjenih informacij; pričakovani izdelek pa je tak, da ga lahko institucija po koncu cikla dejansko uporabi. Če eden od teh pogojev ni izpolnjen, skupina izziva ne sprejme ali pa ga skupaj z mentorjema zoži. Če skupina izziv sprejme, podpiše dogovor o delu, ki vsebuje:
- ime partnerja in obeh mentorjev;
- izziv v dveh do treh stavkih;
- izdelek, ki ga partner dobi (analiza, predlog ukrepa, smernice, zemljevid postopka – ena stvar, ne vse);
- datum zaključka izdelka in datum pregleda pred oddajo;
- kaj smejo videti, pregledovati in česa ne (podatki, prostori, imena, zaupnost);
- koliko časa bosta mentorja namenila skupini.
Delo na kliniki se začne s podpisom dogovora: prva faza je preverjanje, ali skupina izziv zmore in sme sprejeti, ne pa že razdeljevanje literature ali pisanje izdelka. Dogovor o delu pripravi skrbnik zapisa z zgoraj navedenimi vsebinami, podpišejo pa ga člani skupine, fakultetni mentor in mentor partnerske institucije. Skupina prebere dogovor na vsakem srečanju in ob usklajevanju vsebin. Po podpisu dogovora o delu se novih članov v skupino ne vključuje. Pred podpisom je sprememba sestave mogoča s soglasjem obeh mentorjev.
Spoznavanje problema – drugi in tretji teden
Skupina obišče institucijo, če je mogoče v živo ali vsaj prek videokonference, preden začne razlagati oziroma presojati, kaj naj bi bilo ustrezno in kaj ne. Prvi korak ni model, teorija ali vprašalnik, temveč poslušanje, kako institucija sama opiše problem, ter opazovanje, kje se ta opis razhaja od tistega, kar je določeno, zapisano, videno ali že analizirano. Skrbnik pregledovane institucije vodi seznam sogovornikov. Skrbnik naloge skrbi, da skupina ne stopi čez dogovorjeni prag. Skrbnik preverjanja posluša, ali partner opisuje vzrok ali samo tisto, kar ga »žuli«. V teh dveh tednih skupina ne piše poglavij, temveč vprašanja in prve izsledke: kdo je formalni naslovnik, kdo zares odloča, kje se zadeva ustavi in kaj so do zdaj že poskusili. Bolj jasne vsebine »kot iz učbenika« pridejo na vrsto šele po tem stiku. Če se vsebina oblikuje prej, lahko skupina v instituciji išče potrditev tistega, kar se je naučila, in spregleda tisto, kar institucija zares počne. Ob koncu tedna skupina napiše, kaj je slišala, česa še ne ve in ali je izziv še vedno tisti, ki ga je podpisala v dogovoru. Če skupina v drugem in tretjem tednu ugotovi, da izziv ni več tisti, ki je podpisan, se vrne k mentorjema in dogovor zoži ali prekine. To je zadnji, neboleč trenutek za morebitne popravke; pozneje tak popravek pomeni strošek kasnejših tednov dela.
Protokol obiska – obisk institucije najavi skrbnik pregledovane institucije po dogovoru z mentorjem institucije, z navedbo, kdo pride, kdaj in o čem bo skupina spraševala. Skupina pogovora ne snema, razen če sogovornik in mentor institucije to pisno dovolita. Fotografiranje prostorov in dokumentov ni dovoljeno, razen če je del dogovorjenega vpogleda. Zapis obiska je opomba skupine, ne zapisnik v upravnem smislu: kdo je govoril po vlogi, kaj je bilo rečeno o problemu in kaj ostaja odprto. Če sogovornik pove kaj, kar presega dogovorjeni vpogled, skupina teme ne poglobi in o tem presežku obvesti oba mentorja. Videokonferenca velja enako kot obisk v živo.
Oblikovanje rešitve – četrti do deveti teden
(v šesttedenskem ciklu se ta faza skrči, zaporedje pa ostane)
V tej fazi nastane izdelek: analiza, osnutki, preverjanje predpostavk in prepoznavanje slepih ulic. Mentorja izdelka ne pišeta, skupina dela sama. V tej fazi ima skupina z obema mentorjema eno uskladitev, ki je srednji od treh stalnih stikov iz poglavja o mentorjih. Dodatno srečanje je dopustno le za preverjanje okvira, ne za reševanje naloge namesto skupine. Na uskladitvi skupina ne poroča le o napredku, temveč preveri, ali je še vedno v okviru dogovora, s kom v instituciji se dejansko pogovarja, ali je problem še isti, ali predlog preživi izvedbo in ali bi ga naslovnik sploh prebral v pripravljeni obliki. V tej fazi lahko skupina zamenja prvo tezo (lahko torej ugotovi, da je prvi osnutek napačen, lahko napiše manj, kot je načrtovala, če je manj tisto, kar partnerska institucija lahko uporabi), ne sme pa »tiho« ali posredno zamenjati dogovorjenega izziva, ne da bi to jasno zapisala. Skrbnik naloge spremlja, da naloga ves čas ostaja ista. Zaznana slepa ulica ni neuspeh, temveč je lahko del te faze. Neuspeh je po drugi strani slepa ulica, ki ostane nezabeležena in se ob oddaji »skrije« pod oznako omejitev raziskave. Ob koncu te faze obstaja osnutek izdelka, ki ga lahko prebere tudi kdo zunaj skupine. Če osnutka ni, se cikel ne podaljša samodejno, temveč se zapiše, da naloga v tej fazi ni zaključena, in navede razlog. Če med skupino, fakultetnim mentorjem in mentorjem institucije nastane nesoglasje o obsegu naloge, dostopu do gradiva, razlagi problema ali dopustnosti predlagane rešitve, se delo na tej točki začasno ustavi. Skrbnik zapisa pripravi kratek zapis nesoglasja, oba mentorja pa odločita, ali se dogovor o delu zoži, dopolni ali prekine. Če v treh delovnih dneh ne dosežeta soglasja, o nadaljevanju odloči nosilec oziroma koordinator Upravne klinike. Skupina nesoglasja ne rešuje sama z nadaljevanjem dela mimo dogovorjenih meja.
Zaključevanje izdelka – deseti teden
Vsebinsko delo na izdelku se konča na datum, ki je znan že od dogovora o delu; sledita še pregled pred oddajo ter predaja in zaprtje cikla. Podaljškov »ker še ni dokončano« ni. Skupina preneha zbirati novo gradivo in odpirati nova poglavja. Kar do tistega dne ni v osnutku, v izdelek ne pride – razen če je to nujno zaradi poštenosti (npr. če česa niso mogli preveriti). To se zapiše kot dejstvo, ne kot opravičilo. Nedokončanost ni poraz, temveč izid. Zapiše se, kaj je zaprto in kaj ostaja odprto. Odprto se sme vrniti v naslednjem (novem) ciklu, če se partner s tem strinja. Ne sme se skriti v daljše besedilo, da bi bilo videti končano.
Pregled pred oddajo – enajsti in dvanajsti teden
Končni izdelek je dovolj kakovosten, če jasno odgovori na dogovorjeni izziv, loči ugotovitve od predlogov, navede nepreverjena vprašanja, pokaže izvedbene posledice predlagane rešitve, ne identificira posameznikov po nepotrebnem in je napisan za naslovnika, ki bo o njem odločal. Dobro napisan izdelek, ki ne pomaga pri odločitvi partnerja, ne zadošča cilju klinike. Končni izdelek za partnerja praviloma obsega od 5 do 10 strani brez prilog. Pri zahtevnejšem izzivu je lahko daljši, mora imeti pa prvo stran, ki samostojno povzame izziv, bistvene ugotovitve, predlog, odprta vprašanja in naslednji korak za partnerja. Če je izziv ožji, je lahko izdelek krajši; dolžina ni merilo kakovosti, če izdelek jasno, uporabno in odgovorno odgovori na dogovorjeni izziv. V tej fazi se odloči, ali je izdelek pripravljen za predajo partnerju. To ni odločitev o javni objavi; javna objava se ureja posebej po poglavju o objavi in odgovornosti. Pregled pred oddajo ne pomeni končnega ocenjevanja naloge; gre za kratek, zunanji preizkus dela skupine. Fakultetni mentor vsebinskega preizkusa ne vodi in praviloma ni njegov pregledovalec; lahko pa zagotovi organizacijske pogoje za izvedbo pregleda. So pa lahko prisotni ljudje, ki izdelka niso pisali z njimi: npr. visokošolski učitelj ali sodelavec iz iste ali druge katedre, predstavnik partnerja, ki ni njihov mentor, kdo, ki je že delal v kliniki ali iz drugih razlogov s svojim znanjem prispeva h kakovostni vsebini naloge. Predstavnik partnerja, ki sodeluje pri pregledu in ni mentor institucije, izdelek vidi le za namen pregleda in ga ne sme posredovati naprej, dokler izdelek ni oddan po zaključenem pregledu. To ni predaja izdelka partnerju. Pregled ne sprašuje, ali je bilo sodelovanje prijetno, ali so se člani razumeli med seboj, temveč kar se sicer vsebinskega in pomembnega lahko izgubi:
- Kaj ste v prvem tednu mislili, da boste naredili – in kaj ste naredili?
- Kdaj ste izziv (dejansko, ali vsaj posredno, ali v določenih delih) spremenili in zakaj?
- Komu v instituciji ste olajšali odločitev in komu ste dodali nova opravila?
- Kateri del izdelka je odgovor na vprašanje in kateri je le dobro napisano besedilo?
- Kaj bi v naslednjem ciklu (v okviru reševanja nove naloge) naredili drugače?
Skupina sme izdelek po pregledu popraviti v mejah tistega, kar je vsebinsko že zaključeno: jezik, vrstni red, jasnost prve strani in poimenovanje odprtih vprašanj. Ne sme začeti novega raziskovanja ali vsebinsko spreminjati izsledkov. V okviru celotnega cikla se faze ne smejo zliti v to, da skupina »dela, dokler ni dobro«, da mentor piše namesto skupine, da se datum zaključka cikla premakne, ker je analiza postala zanimiva, da se partnerju izdelek pred zaključenim pregledom preda v uporabo ali predstavi kot končni izdelek ali da se pogovor o tem, kaj so pravzaprav delali, začne šele po oddaji. Cikel je časovno zamejen zato, da ima začetek, sredino in konec. Brez tega to ni klinika, temveč le še ena skupinska naloga z daljšim rokom.
Oddaja in zaprtje cikla – po pregledu pred oddajo
Po zaključenem pregledu pred oddajo in morebitnih dovoljenih tehničnih ali jezikovnih popravkih skupina preda izdelek partnerski instituciji. Skrbnik komunikacije pripravi predstavitev in kratko spremljevalno pismo, iz katerih je jasno, kaj partner dobiva, česa izdelek ne obravnava in kateri naslednji korak je predlagan. Predaja ne pomeni zagotovila, da bo predlog dosegel pričakovani učinek; o uporabi izdelka in izvedbi predlogov odloča partnerska institucija. Skrbnik zapisa dokonča spomin klinike, praviloma v obsegu največ treh strani: kaj je bilo sprejeto, kaj je bilo oddano, kaj ostaja odprto in kaj je skupina spoznala. Fakultetni mentor spomin klinike potrdi, oba mentorja pa zapišeta, ali je naloga zaprta, odprta ali nedokončana. Odprta naloga ni neuspeh in ne podaljša obstoječega cikla; s soglasjem partnerja se lahko obravnava v novem ciklu. Naslednja skupina prebere spomin klinike in sama preveri, ali prejšnji zaključki še veljajo.
Ob zaprtju cikla se zabeležijo predaja izdelka, status naloge, potrditev spomina klinike ter dogovor o izbrisu oziroma dovoljeni hrambi gradiva. Po predaji izdelka partnerju in zaprtju cikla skrbnik zapisa v enem tednu izbriše kopije gradiva, razen končnega izdelka, če je njegova hramba dogovorjena, in spomina klinike v dovoljenem obsegu. Fakultetni mentor izbris potrdi. Spomin klinike ostane interni zapis brez osebnih podatkov strank in brez podatkov, za katere partner ni dal soglasja; morebitna javna objava se uredi posebej po pravilih o objavi in odgovornosti. Cikel je s tem zaključen tudi, če posamezna vprašanja ostanejo odprta.
Dva mentorja z ločenima nalogama
Odgovornosti so razdeljene tako, da skupina pripravi izdelek, fakultetni mentor varuje metodo, tempo, etiko in kakovost dela, mentor institucije zagotavlja dostop in preverja resničnost institucionalnega okolja, partnerska institucija pa sama odloča, ali bo izdelek uporabila. Nihče od mentorjev ne prevzame pisanja izdelka, skupina pa ne prevzame odločanja namesto institucije. Vsaka skupina ima dva odgovorna mentorja: a) fakultetnega mentorja, ki skrbi za metodo, tempo, etiko in kakovost izdelka ter ne rešuje izziva namesto skupine; in b) mentorja institucije, ki zagotavlja dostop, preverja resničnost institucionalnega okolja in določa meje tega, kar sme skupina videti in uporabiti, vendar ne piše analize. Po potrebi lahko sodelujejo področni svetovalci, ki nimajo statusa odgovornega mentorja in ne odločajo o poteku cikla. Mentorja se s skupino srečata trikrat: ob sprejemu izziva v prvi fazi, enkrat v fazi oblikovanja rešitve in pred pregledom pred oddajo. To so trije stalni stiki. Dodatno srečanje je dopustno le za preverjanje okvira. Več srečanj lahko vodi v to, da mentorja začneta vsaj posredno delati namesto študentov. Nosilec oziroma koordinator Upravne klinike je oseba, ki jo za to določi fakulteta. Odloča le, kadar mentorja v treh delovnih dneh ne dosežeta soglasja o nadaljevanju cikla, in ne piše izdelka. Če skupina mentorja prosi za rešitev, ji mentor rešitve ne poda, lahko pa ji zastavlja vprašanja, ki jo vodijo k raziskovanju relevantnih vsebin. Mentor lahko opozori, da je izziv neustrezen, preširok ali napačno opredeljen, vendar skupini ne poda vsebinske rešitve; lahko predlaga njegovo zožitev ali ponovno preveritev.
Arhiv – spomin klinike
Vsak cikel beleži tudi »spomin klinike«: 1) kaj je bilo sprejeto; 2) kaj je bilo oddano; 3) kaj je skupina spoznala o delu in instituciji. Naslednja skupina, ki razmišlja o sorodnem izzivu ali ga sprejema, pred izbiro metod dela prebere vsaj dva stara zapisa, ki jo lahko usmerita pri nalogi ali opozorita na morebitne zagate in pasti. Brez tega lahko klinika ponavlja iste napake pod novim naslovom. Spomin klinike je interni zapis. Morebitni javni povzetek cikla je ločen dokument; v njem se imena študentov navede le v skladu z dogovorjenimi pravili, ime institucije pa le z Ali je v dokumentu še kaj nejasnega? njenim soglasjem. Za izvajanje klinike se uporabljata najmanj dva obvezna obrazca: dogovor o delu in spomin klinike. Poleg njiju se lahko uporabljata še dva pomožna kontrolna zapisa: zapis srečanja in kontrolni zapis pregleda pred oddajo. Obvezna obrazca zagotavljata začetek in zaključek cikla, pomožna zapisa pa sta namenjena temu, da se med delom ne izgubijo dogovori, odprta vprašanja in odločitev, ali je izdelek pripravljen za partnerja.
Premor med cikloma
Deset do štirinajst dni po zaprtju cikla, to je po predaji izdelka, potrditvi spomina klinike in izbrisu kopij, skupina nima novega izziva. V tem času vsak študent napiše eno stran o vlogi, ki mu je šla najtežje; skupina se odloči, ali bo ostala skupaj; prebere pa tudi dva zapisa iz spomina klinike. Šele nato sme sprejeti nov izziv. Neposrednega prehoda v nov izziv/projekt ni.
Določitev ECTS
Za priznanje 4 ECTS mora biti izpolnjena celotna študijska obremenitev, ki jo učni načrt določa za Upravno kliniko; standardni dvanajsttedenski cikel je njen izvedbeni okvir. Učni načrt za Upravno kliniko določa 20 ur vaj in 100 ur samostojnega dela, skupaj 120 ur. Če je posamezen operativni cikel krajši od dvanajstih tednov, mora način doseganja celotne predpisane obremenitve izhajati iz učnega načrta oziroma biti določen vnaprej; število ECTS se ne določa ad hoc glede na dolžino posameznega izziva. Mentor na fakulteti po zaključenem ciklu ne odmerja poljubnega števila kreditov, temveč preveri, ali je študent opravil celoten cikel, in prizna 4 ECTS. Priznanje vseh ECTS je dopustno, če je študent sodeloval od prevzema izziva do pregleda pred oddajo, ne le pri končnem besedilu, če je opravil dodeljeno vlogo, kar je razvidno iz zapisa cikla, in če je skupina oddala izdelek.
Za priznan zaključen cikel mora biti iz zapisa cikla razvidno, da je študent sodeloval v ključnih trenutkih: pri sprejemu izziva, pri vsaj enem preverjanju problema z institucijo ali mentorjema, pri oblikovanju osnutka, pri zaključevanju izdelka in pri pregledu pred oddajo. Opravljena vloga se ne presoja po številu strani, ki jih je študent napisal, temveč po tem, ali je v svoji vlogi pravočasno odpiral vprašanja, ki jih ta vloga zahteva. Če študent sodeluje le v delu cikla, se 4 ECTS ne delijo po tednih. Klinika je ena zadeva, ne vsota ur. Neopravljen cikel je zato 0 ECTS. Krajša vključitev se lahko ovrednoti z delnim številom ECTS le, če takšno možnost izrecno dopušča učni načrt oziroma veljavna pravila fakultete in je obseg obveznosti določen vnaprej. Morebitni drugi in tretji cikel ECTS se ne seštevata. Štiri ECTS so zato zgornja meja obštudijske dejavnosti v učnem načrtu. Skupina lahko ostane skupaj dva ali tri cikle zaradi kontinuitete dela, krediti pa se priznajo le enkrat, ob prvem zaključenem ciklu. Naslednji cikli se lahko zapišejo kot potrdilo o sodelovanju.
Odstop člana
Član lahko iz cikla izstopi le pisno, in sicer fakultetnemu mentorju, z navedbo razloga in datuma. Odstop ne prekine cikla za preostale, razen če skupina pade pod štiri člane in oba mentorja ocenita, da naloge ni mogoče zaključiti. Vlogo odstopljenega prevzame drug član; skrbnik zapisa to zabeleži ob dogovoru o delu in obvesti mentorja institucije, če odstop poseže v dostop ali v seznam sogovornikov. Po podpisu dogovora o delu novega študenta v skupino ni več mogoče vključiti; pred podpisom je sprememba sestave mogoča s soglasjem obeh mentorjev. Odstopljeni član ne dobi 4 ECTS. Krajša vključitev se lahko ovrednoti z delnim številom ECTS le pod pogoji iz poglavja o ECTS; število se ne določi ad hoc in ne presega polovice predpisane obremenitve, če učni načrt tako možnost sploh dopušča. Tihi odstop, brez zapisa, se šteje enako kot neopravljen cikel.
Usmeritve za kliniko
- Sprejme se izziv, ki ga je mogoče v enem ciklu obdelati do uporabnega izdelka.
- Klinika ne vstopa v tekoči upravni postopek s stranko, v kadrovski spor ali v nalogo, ki zahteva pooblastilo, ki ga študenti in fakulteta nimajo. Tak izziv mentor prekine.
- Podatki partnerja niso gradivo za seminar. Po koncu cikla se kopije izbrišejo, razen do treh strani v okviru spomina klinike.
- Izdelek ne identificira posameznikov v instituciji, temveč naslavlja vloge, položaje in delovna mesta.
- Klinika ne obljublja, da bo problem rešila, temveč obljublja, da ga bo prepoznala in vrnila v obliki, ki jo sme uporabiti odločevalec v instituciji.
- Klinika ne nadomešča obvezne študijske prakse.
- Mentor na fakulteti po zaprtju izziva dodeli ECTS študentom, ki so opravljali delo v okviru skupine v kliniki.
Če je študent zaposlen v partnerski instituciji, je njen pogodbenik ali je v sorodstvenem razmerju z odločevalcem v zadevi, to razkrije pred podpisom dogovora. Fakultetni mentor odloči o izločitvi iz skupine, o omejitvi dostopa ali o zavrnitvi izziva.
Hramba in izbris podatkov
Gradivo institucije se med ciklom hrani le na mestu, ki ga določi fakultetni mentor, ne na zasebnih računih in ne v klepetalnicah zunaj dogovorjenega kroga skupine in obeh mentorjev. Zapiski sogovornikov ne vsebujejo imen, razen če je ime nujno za razumevanje vloge; v izdelku nastopajo le položaji, vloge in delovna mesta. Če skupina naleti na zadevo s konkretno stranko, vpogled prekine in o tem takoj obvesti oba mentorja; takega gradiva ne prepisuje in ga ne hrani. Če član skupine nenamerno prejme gradivo, ki presega dogovorjeni obseg vpogleda, ga ne posreduje naprej, o tem takoj obvesti fakultetnega mentorja in ravna po njegovem navodilu glede izbrisa, vrnitve ali drugega varnega ravnanja. Po predaji izdelka partnerju in zaprtju cikla skrbnik zapisa v enem tednu izbriše kopije, razen končnega izdelka, če je njegova hramba dogovorjena, in do treh strani spomina klinike. Fakultetni mentor izbris potrdi. Spomin ne vsebuje osebnih podatkov strank niti podatkov, za katere partner ni dal soglasja.
Objava in odgovornost
Odgovornosti so razdeljene tako, da skupina pripravi izdelek, fakultetni mentor skrbi za relevantnost metod, tempa, etike in kakovosti dela, mentor institucije zagotavlja dostop in preverja stvarnost institucionalnega okolja, partnerska institucija pa sama odloči, ali bo izdelek uporabila. Nihče od mentorjev ne prevzame pisanja izdelka, skupina pa ne prevzame odločanja namesto institucije. Izdelek je študentsko delo za partnerja, ne izvedensko mnenje in ne odločitev fakultete. Odgovornost za uporabo ostane pri instituciji, ki odloča. Partner sme izdelek uporabljati pri svojem internem delu v obsegu, dogovorjenem ob sprejemu izziva. Pogoji javne objave, nadaljnje predelave, navedbe avtorjev in uporabe imena fakultete se uredijo posebej, ob upoštevanju pravic študentov kot avtorjev, soglasja partnerja in pravil fakultete. Fakulteta celotnega izdelka ne objavi brez ustreznih soglasij. Javno se lahko objavi ločen kratek povzetek cikla, ki ne vsebuje varovanih podatkov in ne razkriva identitete institucije ali avtorjev v nasprotju z dogovorjenimi pravili. Skupina v izdelku ne obljublja učinka. Kar ni preverila, zapiše kot odprto, ne kot zaključek. Jedro Upravne klinike je preprosto: skupina sprejme le izvedljiv in dopusten izziv, dela znotraj vnaprej podpisanega dogovora, vloge uporablja kot sistem preverjanja, ne kot hierarhijo, izdelek zaključi na dogovorjeni datum, odprta vprašanja poimenuje pošteno in partnerju preda le tisto, kar je dovolj jasno, uporabno in odgovorno za njegovo odločanje.
Kaj fakulteta beleži
Fakulteta beleži število zaključenih ciklov, število odprtih nalog, ki so se vrnile v nov cikel, zadovoljstvo partnerja z uporabnostjo izdelka, ne z njegovo všečnostjo, ali je izdelek vplival na odločitev ali prakso ter ali se je skupina obdržala več ciklov. Ti zapisi služijo vodenju klinike, ne ocenjevanju posameznega študenta.