Razvoj sistema učinkovite in uspešne javne uprave (P5-0093)

Naslov skupine: Razvoj sistema učinkovite in uspešne javne uprave (P5-0093)

Vodja: prof. dr. Aleksander Aristovnik od 1. 1. 2019

Raziskovalni program Razvoj sistema učinkovite in uspešne javne uprave je usmerjen v proučevanje sodobnih problemov in izzivov s katerimi se sooča slovenska javna uprava in širši javni sektor. Področje javne uprave so v Agendi o trajnostnem razvoju 2030 izpostavili Združeni narodi, v Strategiji Evropa 2020 pa Evropska Unija. Z uporabo modernih metodoloških orodij se bo analiziralo enega najbolj izpostavljenih in perečih problemov modernih nacionalnih gospodarstev v tem obdobju, tj. racionalizacije in reorganizacije sistema upravljanja javne uprave oz. javnega sektorja. S pomočjo interdisciplinarnega pristopa, ki je temeljna značilnost upravne znanosti, bo program vključeval raziskave na štirih ključnih in medsebojno tesno povezanih področjih, tj. upravno-pravnem, ekonomskem, organizacijskem in informacijskem področju. Teoretični in empirični razvoj kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov ter metrike za merjenje učinkovitosti in uspešnosti javne uprave bodo nadgrajene z evalvacijo obstoječega načina upravljanja in vzpostavitvijo podlag za uvajanje novih načinov upravljanja in optimizacije delovanja javne uprave. Raziskovanje razvoja širšega javnega sektorja bo vključevalo horizontalne elemente delovanja različnih vsebinskih področij, kot so modernizacija organizacijskih enot, racionalizacija zaposlovanja, ustreznost enotnega plačnega sistema in podobno. Podrobnejša teoretična in empirična analiza razvoja javne uprave bo dodatno sistematično in celostno razgradila cilje in prioritete dejavnosti javne uprave na področjih upravljanja kadrovskih virov, prestrukturiranja nalog in organizacije uprave, procesov v upravi in e-uprave, upravljanja kakovosti, odprte uprave in javnih financ (na državni in lokalni ravni).

Prvotni namen je razviti celoviti pristop k sistemu učinkovite in uspešne javne uprave, ki bo temeljil na na inkrementalnih izboljšavah s fokusom na tiste ravni, politike, razsežnosti in področja slovenske oz. evropske uprave, ki so zaznane kot šibke ali pa predstavljajo osvnove za sinergične učinke. Program bo temeljil na naslednjih povezovalnih elementih, ki trenutno primanjkujejo tako v politično-administrativnem odločanju, kot relevatnih raziskav: interdisciplinarno obravnavanje kompleksnih medsektorskih upravnih problemov, vključevanje vseh družbenih podsistemov in njihovih deležnikov (na marko, mezo in mikro ravni) in vključitev dodatnih kvantitativnih ter kvalitativnih raziskovalnih metod. Pripravljene strokovne podlage bodo omogočale razvoj novega modela upravljanja javne uprave po zgledu razvitejših držav, razvoj in aplikacijo orodij in modelov za izvedbo reforme širšega javnega sektorja ter razvoj in aplikacijo modela spremljanja ključnih komponent javne uprave, ki vplivajo na mednarodno konkurenčnost. Pri tem bodo raziskave programa vpete tako v nacionalni okvir kot tudi v širši mednarodni kontekst, saj bodo temeljile na usmeritvah EU in njenih strateških dokumentih (npr. Evropa 2020) ter izkušnjah in dobrih praksah razvitejših držav članic EU in OECD.

Razvoj sistema učinkovite in uspešne javne uprave (SICRIS)

Trajanje programa (od/do):

1. 1. 2004—31. 12. 2008; 1. 1. 2009—31. 12. 2014; 1. 1. 2015—31. 12. 2018; 1. 1. 2019—31. 12. 2027

Naročnik:

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije

Financiranje:

Projekt je financiran z 2786 letnimi urami cenovnega razreda B za obdobje 6 let.

Širitev obsega in pomena soustvarjanja na področju javnih politik in upravljanja spodbuja integracijo različnih teoretičnih področij, ki lahko, če so obravnavana skupaj, pomagajo osvetliti pogoje, procese sodelovanja več akterjev, oblikovanje inovativnih rešitev in oceno njihove javne vrednosti. Raziskovanje sorodnosti in komplementarnosti ustreznih perspektiv, kot so teorije soustvarjanja, managementa javne vrednosti, javnih inovacij, skupnega oz. sodelovalnega upravljanja, upravljanja omrežij, strateškega managementa in upravljanja digitalne dobe, lahko spodbudi celovitejši okvir za preučevanje izidov soustvarjanja javne vrednosti, kot so storitve, ki temeljijo na potrebah njihovih uporabnikov, učinkovito upravljanje in demokratična legitimnost. To poglavje naslavlja vprašanja, zakaj moramo preoblikovati javni sektor, da bi spodbudili soustvarjanje; kako lahko strateški management in digitalne platforme podpirajo to preobrazbo in zakaj moramo med preučevanjem zapletenih procesov sokreiranja, njihovih spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikov ter izidov integrirati in sintetizirati različne teoretične okvire.

COBISS.SI-ID: 52334339

Okoljska regulativa prinaša vrsto družbenih koristi in prispeva k zmanjševanju negativnih vplivov na okolje. Istočasno pa njeno stalno spreminjanje in njena kompleksnost povzročajo podjetjem administrativne stroške in tudi bremena. V članku so predstavljeni kvantitativni dokazi o obstoju določenih dejavnikov, ki vplivajo na stroške izpolnjevanja zahtev okoljske regulative. Za to smo uporabili binarni model logistične regresije z naslednjimi prediktorji: karakteristike podjetja, relevantnost okoljske regulative za delovanje podjetja in vpliv stimulativnih okoljskih ukrepov na velikost stroškov izpolnjevanja obveznosti. Rezultati kažejo, da imajo srednje velika podjetja manjše okoljske administrativne stroške kot majhna podjetja, medtem ko ni bilo statistično značilne razlike med velikimi in majhnimi podjetji. Rezultati tudi nakazujejo, da pridobivanje okoljskih dovoljenj pomembno vpliva na velikost administrativnih stroškov, medtem ko imajo finančni okoljski instrumenti drugačni učinek.

COBISS.SI-ID: 25119491

Na vrhuncu migracijske krize je bilo v državah članicah Evropske unije vloženih približno 2,4 milijona prošenj za azil. Ogromen pritisk migrantskega toka in s priseljevanjem povezane zaznave potencialnih groženj so prinesle takojšnje ukrepanje držav članic EU, ki so ponovno začele uvajati nadzor na notranjih mejah unije. To je povzročilo začasno prekinitev izvajanja schengenskega sporazuma. Prispevek kombinira uporabo pristopa ničelne vsote in teorije javnih dobrin za analizo azilne politike, pri čemer želi pojasniti vpliv strukturnih omejitev evropske integracije, ki nastopajo v obliki asimetrično integrirane azilne politike, na zdržnost obstoja schengenskega sporazuma. Z namenom odprave strukturnih omejitev in okrepitve zdržnosti schengenskega sporazuma prispevek predlaga vzpostavitev v celoti delujočega skupnega evropskega azilnega sistema, ki bi bil centralizirano upravljan.

COBISS.SI-ID: 57456387

Vlaganja v raziskave in razvoj (RR) so splošno priznana kot eden ključnih elementov ustvarjanja konkurenčne prednosti sodobnih podjetij. Hkrati velja tudi, da predstavljajo enega ključnih dejavnikov splošnega trajnostnega razvoja. Globalna konkurenca, ki postaja vse močnejša in sili podjetja, da zagotavljajo izdelke, procese in storitve z dodano vrednostjo, je razlog, da so naložbe v raziskave in razvoj nepogrešljive v sodobnem poslovanju, saj olajšajo ohranjanje položaja podjetij na trgu v smislu njihove konkurenčnosti. Glavni cilj tega prispevka je torej preučiti vpliv izdatkov za RR na uspešnost podjetij. Z uporabo multiple regresijske analize sta analizirana dva različna nabora podatkov, ki pokrivata slovenska in svetovna podjetja, ki se ukvarjajo z RR. Omenjeno predstavlja edinstveno priložnost za pridobitev izčrpnih in zanimivih ugotovitev, ki predstavljajo glavno izvirnost in vrednost članka. Empirični rezultati kažejo, da izdatki za RR v kratkoročno sicer niso učinkoviti, dolgoročno pa prinašajo določene koristi. Ugotovitve tega prispevka ponujajo več pomembnih teoretičnih in praktičnih implikacij.

COBISS.SI-ID: 5406894

Prispevek predstavlja doslej najbolj celovito in obsežno študijo o tem, kako študenti dojemajo vplive prvega vala krize COVID-19 v začetku leta 2020 na različne vidike njihovega življenja na globalni ravni. Študija na vzorcu 30.383 študentov iz 62 držav razkriva, da so bili študentje med zaprtjem države in prehodom na spletno učenje najbolj zadovoljni s podporo učiteljskega osebja in odnosov z javnostmi svojih univerz. Kljub temu pa jim pomanjkanje računalniških spretnosti in zaznavanje večje delovne obremenitve preprečujejo, da bi zaznali lastne izboljšane rezultate v novem učnem okolju. Študentje so bili v glavnem zaskrbljeni zaradi vprašanj, povezanih z njihovo prihodnjo poklicno kariero in študijem, ter doživljali dolgčas, tesnobo in frustracije. Pandemija je privedla do sprejetja določenih higienskih vedenj (npr. nošenje mask, umivanje rok) in odvrnila od vsakodnevnih praks (npr. odhod od doma, rokovanje). Sicer pa so bili študenti med epidemijo bolj zadovoljni z vlogo bolnišnic in univerz v primerjavi z vladami in bankami. Ugotovitve kažejo tudi, da so bili študentje z nekaterimi socialno-demografskimi značilnostmi (moški, izredni študij, prvostopenjski študij, študij uporabnih ved, nižji življenjski standard, iz Afrike ali Azije) v času krize bistveno manj zadovoljni s svojim akademskim delom/življenjem, pri čemer je ženske, prvostopenjske študente in študente, ki se soočajo s finančnimi težavami pandemija na splošno bolj prizadela v smislu njihovega čustvenega življenja in osebnih okoliščin. Ugotovljeni so tudi ključni dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo študentov z vlogo njihove univerze. Oblikovalci politik in visokošolske ustanove po vsem svetu bodo lahko izkoristili te ugotovitve, medtem ko bodo oblikovali politična priporočila in strategije za podporo študentom med to in prihodnjimi pandemijami.

COBISS.SI-ID: 32447747

Naslov skupine: Razvoj sistema učinkovite in uspešne javne uprave (P5-0093)

Trajanje programa (od/do):

Naročnik:

Financiranje:

Člani programske skupine s povezavami na SICRIS:

1. Teoretični okvir za proučevanje soustvarjanja inovativnih rešitev in javne vrednosti

2. Določitev dejavnikov, ki vplivajo na administrativna bremena okoljske regulative

3. Kako izboljšati zdržnost schengenskega sporazuma o odpravi kontrol na skupnih mejah?

4. Vpliv izdatkov za RR na uspešnost podjetij: Dokazi slovenskih in svetovnih RR podjetij

5. Vplivi pandemije COVID-19 na življenje visokošolskih študentov: globalna perspektiva