Naslov skupine: Razvoj sistema učinkovite in uspešne javne uprave (P5-0093)
Vodja: prof. dr. Aleksander Aristovnik od 1. 1. 2019
Raziskovalni program Razvoj sistema učinkovite in uspešne javne uprave je usmerjen v proučevanje sodobnih problemov in izzivov s katerimi se sooča slovenska javna uprava in širši javni sektor. Področje javne uprave so v Agendi o trajnostnem razvoju 2030 izpostavili Združeni narodi, v Strategiji Evropa 2020 pa Evropska Unija. Z uporabo modernih metodoloških orodij se bo analiziralo enega najbolj izpostavljenih in perečih problemov modernih nacionalnih gospodarstev v tem obdobju, tj. racionalizacije in reorganizacije sistema upravljanja javne uprave oz. javnega sektorja. S pomočjo interdisciplinarnega pristopa, ki je temeljna značilnost upravne znanosti, bo program vključeval raziskave na štirih ključnih in medsebojno tesno povezanih področjih, tj. upravno-pravnem, ekonomskem, organizacijskem in informacijskem področju. Teoretični in empirični razvoj kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov ter metrike za merjenje učinkovitosti in uspešnosti javne uprave bodo nadgrajene z evalvacijo obstoječega načina upravljanja in vzpostavitvijo podlag za uvajanje novih načinov upravljanja in optimizacije delovanja javne uprave. Raziskovanje razvoja širšega javnega sektorja bo vključevalo horizontalne elemente delovanja različnih vsebinskih področij, kot so modernizacija organizacijskih enot, racionalizacija zaposlovanja, ustreznost enotnega plačnega sistema in podobno. Podrobnejša teoretična in empirična analiza razvoja javne uprave bo dodatno sistematično in celostno razgradila cilje in prioritete dejavnosti javne uprave na področjih upravljanja kadrovskih virov, prestrukturiranja nalog in organizacije uprave, procesov v upravi in e-uprave, upravljanja kakovosti, odprte uprave in javnih financ (na državni in lokalni ravni).
Prvotni namen je razviti celoviti pristop k sistemu učinkovite in uspešne javne uprave, ki bo temeljil na na inkrementalnih izboljšavah s fokusom na tiste ravni, politike, razsežnosti in področja slovenske oz. evropske uprave, ki so zaznane kot šibke ali pa predstavljajo osvnove za sinergične učinke. Program bo temeljil na naslednjih povezovalnih elementih, ki trenutno primanjkujejo tako v politično-administrativnem odločanju, kot relevatnih raziskav: interdisciplinarno obravnavanje kompleksnih medsektorskih upravnih problemov, vključevanje vseh družbenih podsistemov in njihovih deležnikov (na marko, mezo in mikro ravni) in vključitev dodatnih kvantitativnih ter kvalitativnih raziskovalnih metod. Pripravljene strokovne podlage bodo omogočale razvoj novega modela upravljanja javne uprave po zgledu razvitejših držav, razvoj in aplikacijo orodij in modelov za izvedbo reforme širšega javnega sektorja ter razvoj in aplikacijo modela spremljanja ključnih komponent javne uprave, ki vplivajo na mednarodno konkurenčnost. Pri tem bodo raziskave programa vpete tako v nacionalni okvir kot tudi v širši mednarodni kontekst, saj bodo temeljile na usmeritvah EU in njenih strateških dokumentih (npr. Evropa 2020) ter izkušnjah in dobrih praksah razvitejših držav članic EU in OECD.
Razvoj sistema učinkovite in uspešne javne uprave (SICRIS)
Trajanje programa (od/do):
1. 1. 2004—31. 12. 2008; 1. 1. 2009—31. 12. 2014; 1. 1. 2015—31. 12. 2018; 1. 1. 2019—31. 12. 2027
Naročnik:
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Financiranje:
Projekt je financiran z 2786 letnimi urami cenovnega razreda B za obdobje 6 let.

Člani programske skupine s povezavami na SICRIS:
prof. dr. Aleksander Aristovnik (vodja)
doc. dr. Sabina Bogilović (od 1. 1. 2022)
izr. prof. dr. Valentina Franca (od 1. 1. 2022)
doc. dr. Dimitar Hristovski (od 1. 7. 2022)
doc. dr. Damijana Keržič (od 1. 6. 2022)
prof. dr. Ljupčo Todorovski (do 30. 9. 2021)
izr. prof. dr. Nina Tomaževič (od 1. 1. 2022)
prof. dr. Mirko Vintar, upokojeni raziskovalec
doc. dr. Sanja Vrbek, raziskovalka (od 1. 5. 2022)
Petra Vujković, mlada raziskovalka
dr. Matej Babšek (od 15.1.2024)
Eva Murko (od 1. 10. 2022)
dr. Zoran Aralica (od 11.3.2024)
Kaja Godec, mag, strokovna sodelavka (od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2023)
Suzana Mišić, strokovna sodelavka (od 1. 1. 2024)
prof. dr. Janez Stare (do 31. 12. 2021)
prof. dr. Maja Klun (do 31. 12. 2021)
Miha Lebič, mag., strokovni sodelavec (do 31. 12. 2019)
Luka Vavtar, mag., strokovni sodelavec (1. 1. 2020 – 31. 12. 2021)
Faze programa in njihova realizacija
Cilji:
Raziskovalna skupina bo glede na svojo že omenjeno izrazito interdisciplinarnost, ki je ena od temeljnih značilnosti upravne znanosti, nadaljevala z raziskavami na štirih ključnih in medsebojno tesno povezanih področjih, tj. upravnopravnem, ekonomskem, organizacijskem in informacijskem področju. Skupni imenovalec do sedaj opravljenih raziskav v okviru programa je bil teoretični in empirični razvoj kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov ter metrike za merjenje učinkovitosti in uspešnosti, ki bodo v okviru nadaljevanja programa nadgrajene z evalvacijo obstoječega načina upravljanja javne uprave in vzpostavitvijo podlage za uvajanje novih načinov njenega upravljanja in optimizacije njenega delovanja. Na podlagi povezovalnih elementov bo programska skupina zasledovala naslednje raziskovalne cilje (RC):
RC1: vzpostavitev teoretičnega okvira, ki zajema osnovne izzive javnega upravljanja, modele, glavne elemente in trende učinkovitega, uspešnega in odgovornega javnega upravljanja
RC2: empirična aplikacija normativnih, primerjalnih, makroekonomskih in drugih analiz, ki obsegajo slovenski, evropski in globalni upravni prostor ter obravnavo ključnih izzivov JU
RC3: zagotovitev temeljite validacije in optimizacije izsledkov s pomočjo mešanih sodobnih metod
RC4: vzpostavitev smernic in spodbujanje implementacije ugotovitev raziskave v upravno prakso s pravnimi, ekonomskimi, organizacijskimi in drugimi ukrepi, ki bodo imeli znaten učinek
RC5: zagotovitev družbenega vpliva s pomočjo številnih objav, strokovnih srečanj in konferenc
RC6: zagotovitev implikacij na ustrezno oblikovanje politik, ki izhajajo iz večnivojskega sistemskega pristopa in sodelovanje med predstavniki države in akterji civilne družbe