Na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani je v sredo, 13. aprila 2022 potekala 7. Akademija javnega sektorja. Na dogodku, ki se ga je udeležilo 200 zaposlenih iz javne uprave, se je v okviru dveh pogovorov razvila zanimiva debata o zahtevnosti ravnanja s strankami ter vlogi zaposlenih pri tem.
Tema prvega pogovora, ki ga je vodila novinarka Valentina Plaskan, so bila pričakovanja strank in kdo naj bo v središču ter za koga je smiselno najprej poskrbeti v javni upravi – stranke ali zaposlene. O tem so razpravljali Boštjan Koritnik, minister za javno upravo, Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana, Marjana Bravc, direktorica Centra za socialno delo Maribor ter prof. dr. Mihael Brejc, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.
Boštjan Koritnik, minister za javno upravo, je v pogovoru izrazil mnenje, da je javna uprava danes v boljši kondiciji, kot je bila pred dvema letoma in pol, ter kot enega od primerov navedel delo od doma, ki se je pred epidemijo zdelo nemogoče, a se je izkazalo drugače. Poudaril je prednosti sistema naročanja na storitve, kar je zmanjšalo čakalne vrste na upravnih enotah, pa tudi fleksibilnost zaposlenih in strank ter pomen osebnega pristopa do obojih.
Zoran Jankovič, župan Mestne občine Ljubljana, za razliko od ministra ni zagovornik dela od doma, saj je osebni stik tako z zaposlenimi kot občani zanj najpomembnejši. Zato ima redno tedensko odprta svoja vrata za občane. Poudaril je, da je delo javnega uslužbenca izjemno pomembno in da mora posameznik uživati v svojem delu. Na osnovi lastne izkušnje je povedal, da je za posameznika največ vredno hoditi v službo, kakor da ima dopust. Župan Janković tudi ne vidi razlike v vodenju v javni upravi in gospodarstvu. Izpostavil je tudi pomen načrtovanja kariere zaposlenih ter zaupanja vodij svojim podrejenim. Svoje razmišljanje je zaključil z mislijo, da mu je biti župan Ljubljane lepo in lahko.
Marjana Bravc, direktorica Centra za socialno delo Maribor, je poudarila zahtevnost dela s strankami na centrih za socialno delo, kjer je osebni kontakt še vedno prvi in najpomembnejši. Pohvalila je zaposlene, ki so izjemno vzdržljivi in prilagodljivi ter hitri pri odločanju, obenem pa poudarila tanko črto, ki v primeru preobremenjenosti lahko vodi v izgorelost. Pritisk na centre za socialno delo se je namreč zaradi epidemije zelo povečal. Vsem, ki se odločajo za kariero na področju socialnega dela, je Bravčeva priporočila, da opravijo psihološki test, ali bodo kos zahtevni nalogi. Poudarila je tudi velik pomen supervizij, ki jih izvajajo za svoje uslužbence.
Prof. dr. Mihael Brejc, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, je ocenil, da je v zadnjih 30-ih letih največja sprememba v javni upravi na ravni upravnih enot. Izrazil je prepričanje, da je za državljane slovenska državna uprava odlična, saj je naš sistem boljši kot pri kateri koli od sosednjih držav, pa tudi Francije in Velike Britanije. Za zelo dobro potezo v preteklosti je ocenil ustanovitev Ministrstva za javno upravo, kar dokazuje pomembnost področja za delovanje države in zadovoljstvo državljanov. Malo manj pa je prof. dr. Brejc zadovoljen, kadar sliši, kaj o javni upravi pravijo gospodarstveniki, saj je na ministrstvih še vedno slaba odzivnost. Povedal je tudi, da slovenski javni upravi dajejo pečat pravniki, kljub temu pa se prepogosto v pripravo zakonov vključuje različne druge inštitute.
Drugi pogovor na 7. Akademiji javnega sektorja, ki ga je vodil novinar Nejc Krevs, je potekal na temo zahtevnosti dela s strankami in kako opolnomočiti zaposlene, ki delajo s strankami. Svoja mnenja so z udeleženci delili mag. Bojan Babič, načelnik Upravne enote Ljubljana, dr. Katarina Kompan Erzar, predavateljica na UL in psihoterapevtka na ŠRCD, Damjan Vrečko, načelnik Upravne enote Celje in Rudi Tavčar, psiholog in Imago terapevt.
Mag. Bojan Babič, načelnik Upravne enote Ljubljana, je v pogovoru poudaril pomen vodenja v smislu, da se pripozna zaposlenemu, če je dober delavec ter se mu zaupa, obenem pa tudi pove, kadar kaj dela narobe. Po njegovem je ena večjih sistemskih napak v naši javni upravi to, da tisti, ki so pri delu uspešni, dobivajo največ dela. Poudaril je tudi, da ima pri stiku s težavnimi strankami veliko moč lahko že nasmeh, ki umiri razburjeno stranko, ter da sta zelo pomembna optimizem ter pozitivna naravnanost posameznika.
Dr. Katarina Kompan Erzar, predavateljica na UL in psihoterapevtka na ŠRCD, ki deluje tudi kot supervizorka, je povedala, da je glavni vir asertivnosti ljubezen do dela, ki jo je potrebno ves čas ohranjati. Prav tako je po njenem mnenju pomembna svoboda pri delu. Povedala je, da morajo uslužbenci pri ravnanju z jeznimi strankami vedeti, da so jezne stranke v bistvu prestrašene stranke in da pri ravnanju z njimi lahko pomagajo nasmeh, očesni kontakt…
Damjan Vrečko, načelnik Upravne enote Celje, je v pogovoru izrazil zadovoljstvo z uporabo aplikacije za samonaročanje strank, ki je močno vplivala na skrajševanje čakalnih vrst, ter predlagal, da se jo uvede tudi v drugih upravnih enotah. Načelnik je poudaril, da je zelo ponosen na svoje sodelavce, ki prijazen odnos do strank poskušajo vsakodnevno udejanjati v praksi. Povedal je, da se pri vodenju zaveda, da vsi, ki delajo, pri tem lahko delajo napake ter da se je potrebno izogibati stigmatizaciji zaposlenih. Poudaril je tudi pozitivne motivacijske vidike pri vodenju ter potrpežljivost pri delu s strankami.
Rudi Tavčar, psiholog in Imago terapevt, je poudaril pomen sodelovanja zaposlenih s strankami ter zavedanja o soodvisnosti in soodgovornosti. Povedal je, da morajo vodje skrbeti za svoje zaposlene na način, da zaposlenim zagotovijo svobodo, da ti lahko rastejo in nadgrajujejo svoje delo ter s tem prevzemajo odgovornost. Zaposleni morajo po njegovem vedeti, da vodja skrbi zanje, a ne kot za delovno sredstvo, temveč da so mu pomembni kot ljudje in mu je mar zanje.
Vabljeni k ogledu video utrinka s 7. akademije javnega sektorja tukaj>>.