Koristi skupinskega označevanja besedil za študij
Orodja za skupinsko označevanje (ang. social annotation tools) opredeljujejo digitalna orodja za skupinsko branje besedil na način, ki omogoča dodajanje opomb in s tem deljenje idej in razmišljanj z drugimi. Z asinhronim vključevanjem udeleženci lahko zapisujejo komentarje, poudarjajo zanimive ali nerazumljive dele besedila, komunicirajo s sodelujočimi ali pa objavljajo dodatno gradivo ter na tak način gradijo bralno skupnost. Branje in komentiranje v skupini tako predstavlja nov pristop k učenju, saj študentje preko označevanj in zapisov spoznajo, kako drugi razumejo, občutijo in osmislijo besedilo.
Orodja za skupinsko označevanje izboljšajo motivacijo za študij
Uporaba orodij za skupinsko označevanje v visokošolskem prostoru je pritegnila pozornost že mnogih raziskovalcev, ki so v svojih študijah preučevali odnos študentov do teh orodij in njihov vpliv na učenje (glej npr. Su idr., 2010; Yang idr., 2011). Raziskave kažejo, da študenti ta orodja dojemajo pozitivno in da jim povečajo motivacijo za delo. Skupinsko ustvarjene zabeležke lahko izboljšajo učenje in četudi nekateri prispevajo manj, pridobijo z branjem opažanj svojih kolegov. Dodajanje zabeležk pa ne izboljšuje le splošne ravni razumevanja besedila, temveč tudi druge. Poudarjanje besed, dodajanje razlag v maternem jeziku in vstavljanje povzetkov učinkovito pripomorejo k izboljšanju besedilne in situacijske ravni razumevanja (Tseng idr., 2015).
Obstaja kar nekaj teh orodij, kot npr. Diigo, Hypothes.is, NewComment, Perusall, HyLighter in Google Docs. Diigo naj bi bil še posebej primeren za izboljšanje spretnosti študentov pri iskanju, upravljanju, analiziranju in kategoriziranju informacij. Primeren naj bi bil za izmenjavo in organizacijo študijskih virov ter za skupinske raziskovalne projekte, pri katerih študenti pišejo svoja označevanja v obliki kratkih povzetkov. Diigo omogoča poudarjanje delov besedila in dodajanje opomb, ki so lahko zasebne, vidne članom skupine ali javno dostopne. Za delo programa Diigo se je treba le prijaviti v spletno okolje, njegova uporaba pa je uporabniku prijazna.
Pilotna študija uporabe orodij za skupinsko označevanje na Fakulteti za upravo
V sklopu medpredmetnega sodelovanja je bila izvedena pilotna študija med študenti 1. letnika visokošolskega strokovnega študijskega programa Uprava pri predmetih Osnove informatike in Angleški jezik, katere namen je bil izboljšati bralno razumevanje izbranih angleških akademskih člankov, ki obravnavajo aktualne vsebine s področja informatike. Študentje so bili razdeljeni v štiri skupine. Za vsako skupino je bila ustvarjena skupina Diigo, znotraj katere so študenti sodelovalno obdelali aktualni raziskovalni članek s področja informacijske znanosti v angleškem jeziku, pri čemer so ob branju članka označevali novo besedišče, pisali angleške definicije novih izrazov in slovenske prevode, angleške kolokacije ali sopomenke, analizirali krajše dele besedila in pisali angleške ali slovenske povzetke. Raziskovali smo, kako so študenti sprejeli nov pristop k učenju, pri čemer smo spremljali aktivnosti študentov. Zanimalo nas je, ali je aktivno sodelovanje v skupnem učnem okolju povezano z učnim pristopom. Učni pristop je poglobljen, kadar sta prisotna notranja motivacija in pričakovanje zadovoljstva, medtem ko je površen, kadar sta prisotna zunanja motivacija in občutek dolžnosti, kar se opredeli z vsesplošno sprejetim vprašalnikom o pristopu k študijskem procesu (Biggs idr., 2001).
Empirični rezultati so razkrili pozitiven odnos do sodelovanja z orodjem Diigo. Izrazila se je tudi povezava med poglobljenim pristopom do učenja in količino dejavnosti, ki jo je študent opravil, ter njegovim pozitivnim dojemanjem nove izkušnje učenja. Skupinsko branje člankov z uporabo orodja za označevanje se je izkazalo kot učinkovit način za izboljšanje bralnega razumevanja strokovnih vsebin. Menim, da bi lahko usmerjeno oblikovanje skupin študentov z upoštevanjem različnih učnih pristopov izboljšalo aktivnosti in motivacijo za skupinsko delo študentov.
Doc. dr. Damijana Keržič, Katedra za organizacijo in informatiko
Več o tem:
Keržič, D., & Zorko, V. (2023). Effect of the student learning approach on social annotation activity in Diigo. Cogent Education, 10(2). https://doi.org/10.1080/2331186X.2023.2269043
Podcast: A Notworthy Aid? The learning benefits of a social annotation tool
Literatura:
Biggs, J., Kember, D., & Leung, D. Y. (2001). The revised two‐factor study process questionnaire: R‐SPQ‐2F. British journal of educational psychology, 71(1), 133–149. https://doi.org/10.1348/000709901158433
Su, A. Y., Yang, S. J., Hwang, W. Y., & Zhang, J. (2010). A Web 2.0-based collaborative annotation system for enhancing knowledge sharing in collaborative learning environments. Computers & Education, 55(2), 752–766. https://doi.org/10.1016/j.compedu.2010.03.008
Tseng, S. S., Yeh, H. C., & Yang, S. H. (2015). Promoting different reading comprehension levels through online annotations. Computer Assisted Language Learning, 28(1), 41–57. https://doi.org/10.1080/09588221.2014.927366
Yang, S. J., Zhang, J., Su, A. Y., & Tsai, J. J. (2011). A collaborative multimedia annotation tool for enhancing knowledge sharing in CSCL. Interactive Learning Environments, 19(1), 45–62. https://doi.org/10.1080/10494820.2011.528881