Za nami so XXXIII. Dnevi slovenske uprave, ki so 24. in 25. septembra 2026 v Portorožu ponovno povezali predstavnike državne uprave, lokalne samouprave, akademskega okolja, nevladnih organizacij in gospodarstva.
Osrednja tema letošnje konference Nova realnost javne uprave v času umetne inteligence je v ospredje postavila vprašanje, kako umetna inteligenca in digitalizacija že danes spreminjata delovanje javnega sektorja. Razprave so segale od uporabe umetne inteligence pri zagotavljanju javnih storitev in kakovosti podatkov do inšpekcijskega nadzora, javnih financ, zaposlenih, lokalne samouprave ter kulture sodelovanja v digitalnem okolju.
Udeležence sta ob začetku konference pozdravila dr. Mirko Pečarič, dekan Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani, in dr. Tina Jukić, predsednica programskega odbora DSU. Uvod v osrednjo tematiko je s predavanjem Umetna inteligenca v javni upravi: od vpliva k interakciji ponudil dr. Ljupčo Todorovski s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Premik naprej 2026
Pomemben del prvega dne konference je bila tradicionalna podelitev nagrad natečaja Premik naprej 2026, ki prepoznava in spodbuja inovativne izboljšave v javni upravi.
Med tri finaliste so se letos uvrstile izboljšave Prenova in digitalizacija postopka javnega natečaja v državni upravi Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo, Skrinja – sprejemanje odločitev in oblikovanje politik s pomočjo umetne inteligence ter podpora transparentnosti v javni upravi Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo, Direktorata za informatiko, ter Podpora umetne inteligence pri ugotavljanju skladnosti gradnje z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti – Rubiqo Mestne občine Novo mesto.
Prvo mesto je osvojila Prenova in digitalizacija postopka javnega natečaja v državni upravi Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo. Nova rešitev v okviru informacijskega sistema IS MUZA omogoča celovito digitalno podporo postopku javnega natečaja – od priprave in objave natečaja ter elektronskega prejema prijav do avtomatizirane priprave dokumentov, preverjanj in posredovanja rezultatov. Rešitev tako prispeva k večji učinkovitosti, preglednosti in sledljivosti izbirnih postopkov.
Drugo mesto je osvojila Skrinja, platforma, ki povezuje umetno inteligenco in podatkovno analitiko ter podpira na podatkih temelječe odločanje in oblikovanje politik. Z Odprto Skrinjo hkrati omogoča vpogled v analize porabe javnega denarja prek javnih naročil ter tako prispeva k večji transparentnosti in odgovornosti pri upravljanju javnih sredstev.
Tretje mesto je pripadlo rešitvi Rubiqo Mestne občine Novo mesto, ki z uporabo umetne inteligence podpira preverjanje skladnosti gradenj z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti. Rešitev zmanjšuje administrativne obremenitve, skrajšuje čas prvega pregleda dokumentacije ter prispeva k bolj enotni in pregledni upravni praksi.
Iskrene čestitke vsem nagrajencem in finalistom, ki s konkretnimi rešitvami kažejo, kako lahko inovativnost, digitalizacija in umetna inteligenca prispevajo k razvoju učinkovitejše in uporabnikom prijaznejše javne uprave.
Potencial umetne inteligence v javni upravi – zanesljive in uporabniku prijazne storitve in informacije
Prvo okroglo mizo je vodil dr. Mitja Dečman, v razpravi pa so sodelovali Kristina Valenčič z Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo, Miha Piber s Finančne uprave Republike Slovenije, Maja Cimerman iz Inštituta Danes je nov dan ter Sabina Popit z Mestne občine Ljubljana.
V ospredju je bil potencial umetne inteligence za izboljšanje javnih storitev, hitrejši dostop do informacij in zmanjševanje administrativnih bremen. Razprava je hkrati odprla vprašanja kakovosti in zanesljivosti rešitev, transparentnosti, varstva podatkov ter zaupanja uporabnikov v storitve, podprte z umetno inteligenco.
Kako zagotoviti enakost pri uvajanju umetne inteligence med državno in lokalno ravnjo?
Okroglo mizo je vodila Katja Debelak, sodelovali pa so informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik, Gregor Deleja z Mestne občine Celje, Peter Geršič z Mestne občine Novo mesto ter dr. Primož Pevcin s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani.
Razprava se je osredotočila na različne možnosti in zmogljivosti državne ter lokalne ravni pri uvajanju umetne inteligence. Posebna pozornost je bila namenjena vprašanju, kako tudi občinam zagotoviti ustrezne pogoje, znanje in podporo za uporabo novih tehnologij ter preprečiti poglabljanje digitalnih razlik.
Umetna inteligenca v javni upravi: ali imamo ustrezne podatkovne temelje?
Okroglo mizo pod vodstvom dr. Tine Jukić so zaznamovala vprašanja kakovosti, dostopnosti in upravljanja podatkov. Sodelovali so dr. Karmen Kern Pipan z Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo, mag. Aleš Veršič z Ministrstva za zdravje, Samo Zorc iz NLB ter dr. Matevž Pesek s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
V ospredju je bilo vprašanje, ali so podatki, s katerimi razpolaga javna uprava, dovolj kakovostni in ustrezno upravljani za razvoj zanesljivih rešitev umetne inteligence. Razprava je poudarila, da tehnološki razvoj brez kakovostnih, celovitih in ustrezno upravljanih podatkov ne more zagotoviti pričakovanih rezultatov.
Urejanje prostora na regionalni ravni
Vzporedna okrogla miza s področja lokalne samouprave pod vodstvom dr. Iztoka Rakarja je bila namenjena urejanju prostora na regionalni ravni. Sodelovali so Valentina Lavrenčič, Nina Juratovec ter Nejc Smole, župan Občine Medvode in predsednik Skupnosti občin Slovenije.
Sogovorniki so razpravljali o pomenu regionalnega prostorskega načrtovanja ter povezovanja državne, regionalne in lokalne ravni pri usklajevanju prostorskega razvoja.
Inšpekcijski nadzor med zakonitostjo in učinkovitostjo ter digitalizacijo
Okroglo mizo je vodila dr. Polonca Kovač, sodelovali pa so mag. Andreja But, glavna tržna inšpektorica, dr. Erik Kerševan, vrhovni sodnik, mag. Robert Lainšček, direktor upravne inšpekcije, ter odvetnica mag. Rosana Lemut Strle.
Razprava je odprla vprašanje ravnotežja med zakonitostjo in učinkovitostjo inšpekcijskega nadzora v času digitalne preobrazbe. Sogovorniki so osvetlili možnosti, ki jih digitalna podpora ponuja za učinkovitejše postopke, ter pomen ohranjanja pravnih standardov in odgovornosti pri uvajanju novih rešitev.
Obramba, varnost in odpornost v razmerju med nacionalnim in lokalnim nivojem
Na vzporedni okrogli mizi s področja lokalne samouprave, ki jo je vodil Tomaž Žohar, župan Občine Braslovče, so sodelovali dr. Damir Črnčec iz Slovenskega državnega holdinga, mag. Robert Kus z Mestne občine Ljubljana in Gregor Macedoni, župan Mestne občine Novo mesto.
Razprava je bila namenjena povezovanju nacionalne in lokalne ravni pri zagotavljanju varnosti in odpornosti ter pomenu učinkovitega sodelovanja in usklajevanja različnih ravni pri odzivanju na sodobne varnostne izzive.
Javne finance v luči digitalnih orodij
Drugi dan XXXIII. Dnevov slovenske uprave se je začel s pozdravom dr. Monike Kirbiš Rojs, ministrice za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, nato pa z okroglo mizo Javne finance v luči digitalnih orodij. Vodila jo je dr. Maja Klun, sodelovali pa so dr. Tomaž Kralj z Računskega sodišča Republike Slovenije, mag. Janko Preac s Finančne uprave Republike Slovenije ter dr. Slavko Žitnik s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
V ospredju so bile priložnosti in izzivi, ki jih digitalna orodja in umetna inteligenca prinašajo na področje javnih financ – od hitrejše analize podatkov in učinkovitejšega načrtovanja do vprašanj varnosti podatkov ter smotrnosti vlaganj v nove tehnologije.
Zaposleni v dobi umetne inteligence
Kako bo umetna inteligenca spremenila delo zaposlenih in katere kompetence bodo v prihodnje ključne, je bilo osrednje vprašanje okrogle mize pod vodstvom dr. Tatjane Kozjek. Sodelovali so dr. Mitja Blaganje, Darja Hvala in Katja Sentočnik.
Razprava je izpostavila pomen vključevanja zaposlenih v digitalno preobrazbo, razvoja novih znanj in kompetenc ter ustvarjanja organizacijskega okolja, v katerem tehnologija podpira zaposlene in kakovost njihovega dela.
Kultura sodelovanja v dobi umetne inteligence
Konferenco je sklenila okrogla miza Kultura sodelovanja v dobi umetne inteligence, ki jo je vodil dr. Janez Stare. V razpravi so sodelovali dr. Jonas Miklavčič, Matjaž Florjanc Lukan, vodja Klicnega centra 114, ter mag. Gordana Mikunovič, načelnica Upravne enote Črnomelj.
Sogovorniki so razpravljali o tem, kako ob vse večji uporabi digitalnih orodij in umetne inteligence ohraniti sodelovanje, odgovornost in človeški vidik organizacij. V ospredju so bili etični vidiki novih tehnologij, odnosi med zaposlenimi ter pomen kulture sodelovanja pri uspešnem uvajanju sprememb.
XXXIII. Dnevi slovenske uprave so tudi letos povezali različne poglede, izkušnje in dobre prakse ter odprli prostor za razpravo o vprašanjih, ki že danes oblikujejo prihodnost javne uprave. Razprave so pokazale, da uspešna uporaba umetne inteligence ni zgolj tehnološko vprašanje, temveč zahteva kakovostne podatke, ustrezne kompetence, odgovorno upravljanje, sodelovanje med institucijami in predvsem premišljeno vključevanje ljudi.
Hvala vsem govorcem, sodelujočim, udeležencem in partnerjem, ki ste soustvarili XXXIII. Dneve slovenske uprave.
Se vidimo prihodnje leto na XXXIV. Dnevih slovenske uprave!
