Evropska unija je nekaj, s čimer živimo skoraj vsak dan, pa se tega sploh ne zavedamo. Potujemo brez mej, uporabljamo isto valuto in imamo možnost študirati ali delati v tujini, kar je za mlade postalo nekaj čisto običajnega. Kljub temu pa se vedno pogosteje pojavlja evroskepticizem, torej dvom v delovanje EU. O odnosu do EU smo se pogovarjale s tremi sogovorniki različnih starosti in sicer, 21, 48 in 70 let. Sogovorniki so EU očitali birokracijo, neustrezno upravljanje migracij in previsoke cene. Toda postavlja se vprašanje, ali so ti očitki res upravičeni ali pa EU pogosto kritiziramo, ker je v resnici ne razumemo dovolj dobro.
Zakaj ima EU toliko pravil?
Ko smo vprašale naše tri sogovornike, kaj jih pri EU najbolj moti, je bilo veliko odgovorov povezanih z birokracijo. Povedali so, da je preveč pravil, da je vse zapleteno in da se odločitve sprejemajo prepočasi. Ta občutek ni kar izmišljen. Evropska unija je res kompleksen sistem (Evropska komisija, 2023).
Ampak tukaj je treba razumeti eno pomembno stvar. EU povezuje 27 držav, ki imajo različne interese, kulture in načine delovanja. Če hočejo sodelovati, morajo imeti skupna pravila. Brez tega bi bil skupni trg zelo težek. Na primer podjetja ne bi mogla enostavno prodajati izdelkov v drugih državah, če ne bi bilo skupnih standardov.
Seveda pa to ne pomeni, da je vse popolno. Problem je, da so pravila pogosto zapletena in jih ljudje ne razumejo. Zaradi tega dobijo občutek, da so nepotrebna in nepomembna. Mogoče torej problem ni toliko v tem, da pravila obstajajo, ampak v tem, kako so predstavljena in kako zapletena so v praksi.
Ali EU odloča namesto nas?
Druga pogosta kritika je, da EU preveč vpliva na države in da ljudje nimajo nobene besede pri odločanju. Veliko ljudi ima občutek, da se vse odloča nekje daleč stran v Bruslju in da mi na to nimamo vpliva.
Ampak realnost je malo drugačna. Države članice same sodelujejo pri sprejemanju odločitev, poleg tega pa državljani volimo poslance v Evropski parlament (Evropski parlament, 2024). Torej vpliv obstaja, samo ni vedno očiten. Problem je, da večina ljudi ne razume, kako ta sistem deluje. Evropska politika je precej bolj zapletena, zato jo ljudje manj spremljajo. Posledično dobijo občutek, da nimajo vpliva, čeprav to ni povsem res. Tukaj bi EU lahko naredila več pri tem, da bi svoje delovanje približala ljudem in ga predstavila.
Evro in občutek, da je vse dražje
Oba starejša sogovornika pravita, da je uvedba evra povzročila splošni dvig cen. Res je, da so se nekatere cene takrat zvišale, kar je pustilo močan vtis.
Ampak ni pošteno reči, da je za vse podražitve kriva EU. Na cene vpliva ogromno dejavnikov od gospodarstva do globalnih kriz. Evro pa ima tudi precej prednosti. Olajša trgovanje med državami, potovanja in poslovanje podjetij (OECD, 2025). Če bi vsaka država imela svojo valuto, bi bilo veliko več komplikacij.
Migracije kot problem brez enostavne rešitve
Migracije so bila ena izmed tematik z našimi sogovorniki. Pravijo, da EU ne obvladuje situacije in da države nimajo več nadzora nad svojimi mejami. Deloma je to res. Države se pogosto ne strinjajo, kako rešiti problem migracij, zato stvari ne delujejo vedno najbolje. Ampak po drugi strani je to globalen problem, ki ga ena država sama težko reši.
Ravno zato obstaja EU, da države sodelujejo. Čeprav rešitve niso vedno popolne, bi bilo brez sodelovanja verjetno še slabše. To je dober primer, kjer vidimo, da problem ni tako enostaven, kot se včasih zdi (Frontex, 2024).
Kako osebne izkušnje vplivajo na mnenje o EU
Zelo zanimivo je, kako različno ljudje gledajo na Evropsko unijo. Mlajši sogovornik jo večinoma vidi kot pozitivno, ker mu omogoča študij v tujini, Erasmus izmenjave, potovanja in več priložnosti za zaposlitev. Za mlade je EU nekaj normalnega (Evropska komisija, 2023). Starejši pa imajo pogosto bolj kritičen pogled. Nekateri pogrešajo več samostojnosti države ali pa jih motijo pravila, ki vplivajo na njihovo delo, na primer v kmetijstvu ali podjetništvu.
Velik vpliv ima tudi to, koliko nekdo spremlja politiko. Tisti, ki so bolj informirani, znajo svoje mnenje bolje razložiti. Drugi pa pogosto ponavljajo stvari, ki so jih slišali v medijih ali od drugih ljudi, brez da bi točno vedeli, ali držijo (Eurobarometer, 2023).
To pokaže, da evroskepticizem ni samo politično vprašanje, ampak tudi vprašanje izkušenj, znanja, zanimanja in okolja, v katerem nekdo živi.
Ali je EU res problem?
Ko pogledamo vse te očitke, vidimo, da niso čisto z argumentirani. EU ima res težave z birokracijo, zapletenostjo in včasih tudi počasnim odločanjem. To so stvari, ki bi jih bilo treba izboljšati. Ampak po drugi strani pa EU prinaša ogromno prednosti, ki jih pogosto sploh ne opazimo, ker smo jih že navajeni. Prosto gibanje, skupni trg, možnosti za študij in delo v tujini so stvari, ki jih brez EU verjetno ne bi imeli, vsaj ne v takšni obliki. Zato se zdi problem predvsem v tem da ljudje vidijo samo negativne stvari ali pa ne razumejo širše slike. EU ni popolna, ampak tudi ni tako slaba, kot jo nekateri predstavljajo in opisujejo.
Evropska unija je kompleksen sistem s prednostmi in slabostmi. Kritike, kot so birokracija, zapletenost in oddaljenost od ljudi, so do neke mere upravičene, ampak pogosto izhajajo tudi iz tega, da ljudje ne poznajo dobro, kako EU sploh deluje. Zato se nam zdi pomembno, da na EU ne gledamo samo črno belo, ampak poskusimo razumeti širšo sliko. Šele ko malo bolje razumemo, kako stvari dejansko delujejo, si lahko ustvarimo realno mnenje. Zato ni na mestu vprašanje, ali je EU dobra ali slaba, ampak ali smo pripravljeni razmišljati malo bolj v globino ali pa nam je lažje verjeti prvi stvari, ki jo slišimo.
Avtorice:
Vita Petkovšek, Anja Stupar in Tia Tomažin, študentke 1. letnika prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Upravljanje javnega sektorja na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani
Viri:
Eurobarometer. (2023). Public Opinion in the European Union. Pridobljeno iz Eurobarometer: https://europa.eu/eurobarometer
Evropska komisija. (2023). Kako deluje Evropska unija? Pridobljeno iz EU: https://european-union.europa.eu/index_sl
Evropski parlament. (2024). Vloga in delovanje Evropskega parlamenta. Pridobljeno iz Evropski parlament: https://www.europarl.europa.eu/portal/en
Frontex. (2024). Migration Trends in the European Union. Pridobljeno iz Frontex: https://www.frontex.europa.eu/
OECD. (2025). Economic Surveys: European Union and Euro Area 2025. Pariz: OECD Publishing. Pridobljeno iz OECD: https://www.oecd.org/en/publications/oecd-economic-surveys-european-union-and-euro-area-2025_5ec8dcc2-en/full-report.html?utm_