Evropska unija je ena od globalnih gospodarskih velesil, saj predstavlja približno šestino svetovnega gospodarstva. Njena moč izhaja iz enotnega notranjega trga, prostega pretoka blaga, storitev, kapitala in ljudi ter skupne valute, kar podjetjem omogoča lažje trgovanje in investicije (Erdogan, S., Pata, U. K., & Solarin, S. A.; 2023). Evropska unija se danes sooča z zahtevno dilemo: ali naj v prvi vrsti gradi svojo energetsko neodvisnost ali pa naj daje prednost nizkim cenam energije. Na področju energetike EU sledi izkušnjam iz preteklih kriz, ker je njena gospodarska moč zelo odvisna od zunanjih virov energije, saj svojih praktično nima. Državljani pa se dandanes vse bolj soočajo s posledicami skozi višje cene energentov, hrane v vsakdanjem življenju, kar se je še posebej očitno pokazalo ob zaprtju Hormuške ožine. Ta blog razkriva, kako so navadni ljudje odvisni od energentov in kaj si mislijo o trenutnem pomanjkanju.
Vloga EU v času energetskih pretresov
EU vpliva tudi globalno preko t. i. bruseljskega učinka, saj morajo podjetja po celem svetu slediti evropskim standardom, če želijo dostop do njenega velikega trga (Ali, A. S., & Mirza, A.; 2025).Po naftni krizi v 70. letih so uvedli strateške rezerve in spodbujali obnovljive vire. Po energetski krizi 2022 je EU uvedla sankcije na rusko nafto, sodelovala z G7 pri omejitvi cen (Erdogan, S., Pata, U. K., & Solarin, S. A.; 2023) in pripravila strategijo REPowerEU, ki zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv in povečuje energetsko učinkovitost. EU ima na področju energetike pristojnost določanja ciljev, države članice pa te cilje izvajajo. Pogosto pride do težav v komunikaciji, ker je delitev pristojnosti za državljane nejasna in nerazumljiva (Ali, A. S., & Mirza, A.; 2025). To je ravno na področju energetike problematično, ker cene energije in goriva močno vplivajo na vsakdanje življenje, a so odvisne ne le od EU, ampak zlasti od OPEC, davkov in različnih politik držav članic. Energetska kriza v zadnjih letih postaja ena najbolj zaskrbljujočih posledic gospodarskih in političnih sprememb na svetu.
Vpliv energetske krize na naš vsakdan
Energetska kriza postaja realnost vsakdana in je pokazatelj, da lahko politični in gospodarski problemi hitro posegajo v naše življenje. Skozi naše intervjuje smo se pogovarjale s predstavniki delovne sile in študenti. Naši sogovorniki izpostavljajo višje cene goriva in splošno podražitev življenjskih stroškov. Eden od njih zelo lepo povzame situacijo: »Če gre bencin gor, gre tudi hrana gor … ni bistvene razlike, če rabiš bencin, boš tudi več plačal«. Tukaj vidimo, da so ljudje seznanjeni tudi s posledicami, ki jih kriza prinaša in da takšne stvari vplivajo tudi na druge dobrine in storitve. Skozi čas se pokaže, da ljudje ne občutijo le višjih stroškov prevoza, ampak tudi dražje osnovne življenjske potrebščine, kar na dolgi rok vpliva na kakovost njihovega življenja. Intervjuji so pokazali, da ljudje kljub višjim cenam energentov, ne morejo zmanjšati porabe. Sogovorniki so poudarili, da so začeli bolj paziti na porabo, ampak so omejeni, saj gorivo nujno potrebujejo v vsakdanjem življenju. To pa še posebej vpliva na poklice, ki so neposredno odvisni od energentov. Kmet je v intervjuju izpostavil: »za delo nujno potrebujem kurilno olje, zato kljub povišanju cen ne morem zmanjšati porabe«. Njegova izjava jasno pokaže, da energija ni luksuz, ampak osnovni pogoj za delo in preživetje. Podobno velja tudi za druge dejavnosti, kot so ogrevanje in prevoz, brez katerih si vsakdanje življenje težko predstavljamo.
Nekateri sogovorniki pa so pokazali širše razumevanje posledic podražitev. Energetska kriza ne vpliva samo na posameznika, temveč sproži verižni učinek v celotnem gospodarstvu. Kriza se konkretno kaže tudi v življenju mladih. Študent je povedal: »Če dobim 180€ štipendije in zaslužim mesečno 400€ pri delu v lokalu, za stanovanje (najemnina in stroški) plačam 350€, za bencin dam minimalno 80€. Tako mi ostane 150€ za hrano in ostale stvari«. Iz tega lahko sklepamo, da zaradi stresa in pomanjkanja časa spi manj, jé hrano slabše kvalitete, ter je manj telesno aktiven. Lahko se zgodi celo, da bi zaradi finančne stiske opustil študij in se zaposlil. Ljudje se zavedajo, da na te procese nimajo vpliva, kar povečuje negotovost glede prihodnosti.
Ukrepanje EU: Med kratkoročnimi potrebami in dolgoročnimi cilji
Čeprav EU sprejema številne ukrepe za reševanje energetske krize, jih ljudje pogosto ne zaznajo ali razumejo. Vidijo predvsem posledice, kot so višje cene. Ker se učinki ukrepov pokažejo šele čez čas, imajo ljudje občutek, da EU ne ukrepa dovolj. V resnici pa gre pogosto za problem komunikacije. Ukrepi obstajajo, vendar niso dovolj jasno predstavljeni, zato ne dosežejo ljudi na način, ki bi povečal zaupanje. Energetska kriza jasno pokaže, da Evropska unija deluje v kompleksnem okolju, kjer ni enostavnih rešitev. Ukrepi, ki dolgoročno povečujejo varnost in neodvisnost, lahko kratkoročno pomenijo višje stroške za prebivalce. Po drugi strani pa zanašanje na cenejše vire lahko vodi v večjo ranljivost v prihodnosti. Na to nakazuje mnenje enega od študentov, ki je dejal: »Na koncu smo odvisni od drugih za nekaj tako osnovnega, kot je energija«.
Iz intervjujev je jasno, da energetska kriza ljudi najbolj prizadene zaradi povečanja vsakdanjih stroškov. Energija je nekaj, kar vsi nujno potrebujemo za normalno življenje, zato podražitve elektrike, plina in goriva močno vplivajo na ljudi. Poleg tega višje cene energije vplivajo tudi na druge stvari, na primer na cene hrane, prevoza in drugih storitev, zato se pritisk še dodatno poveča. Zaradi tega se med ljudmi pojavljajo občutki negotovosti, skrbi in odvisnosti od stvari, na katere sami nimajo vpliva. Intervjuji pa pokažejo tudi, da obstaja razlika med tem, kaj EU dejansko dela in tem, kako ljudje to razumejo. Energetska kriza, zato ni samo gospodarski problem, ampak tudi vprašanje zaupanja in komunikacije med Evropsko unijo in državljani. Če ljudje ukrepov ne razumejo, imajo občutek, da Evropska unija ne pomaga, tudi kadar dejansko ukrepa. Tako se žal krepi zmotno prepričanje, da velika Evropa povsem pozablja na malega človeka.
Avtorice:
Sara Ostrež, Martina Selšek, Lara Levec Grajfoner, študentke 1. letnika prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Upravljanje javnega sektorja na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani.
Viri:
Artis, M. J., Kontolemis, Z. G., & Osborn, D. R. (1997). Business cycles for G7 and European countries. The Journal of Business, 70(2), 249-279.
https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1364032123005403 : Erdogan, S., Pata, U. K., & Solarin, S. A. (2023). Towards carbon-neutral world: The effect of renewable energy investments and technologies in G7 countries. Renewable and Sustainable Energy Reviews, 186, 113683.
https://www.ojs.mul.edu.pk/index.php/JPRSS/article/view/822 : Ali, A. S., & Mirza, A. (2025). EU REPower Plan 2022: Reducing Russian Energy Dependence Through Renewables and Energy Security Framework. Journal of Professional Research in Social Sciences, 12(2), 95-113.
Ali, A. S., & Mirza, A. (2025). EU REPower Plan 2022: Reducing Russian Energy Dependence Through Renewables and Energy Security Framework. Journal of Professional Research in Social Sciences, 12(2), 95-113. Dostpno na: https://www.ojs.mul.edu.pk/index.php/JPRSS/article/view/822