Študentsko dojemanje posledic ChatGPT za trg dela: Primerjava med Slovenijo in Hrvaško (BI-HR/25-27-035)
Vodja: izr. prof. dr. Nina Tomaževič
Hiter razvoj generativne umetne inteligence je sprožil veliko razprav o njenem vplivu na trge dela. Natančneje, pogovorni klepetalni robot ChatGPT, predstavljen novembra 2022, je bil ena prvih tovrstnih tehnologij umetne inteligence, ki je bila javno objavljena na lahko razumljiv način, posledično pa je hitro postal priljubljen med visokošolskimi študenti. Kljub nekaj skepticizma glede ChatGPT obstaja prepričanje, da ga je mogoče izkoristiti za izboljšanje razvoja spretnosti in s tem izboljšanje zaposljivosti študentov. Vendar pa je malo empiričnih dokazov za oceno teh trditev. Zato je nujno potreben celovit pregled različnih visokošolskih sistemov, tudi v Sloveniji in na Hrvaškem. Posledično bo ta raziskava prispevala k razumevanju izzivov in priložnosti, povezanih s posledicami ChatGPT za trg dela.
Primarni cilj te raziskave je preučiti študentsko dojemanje implikacij ChatGPT za trg dela z analizo trendov in možnosti zaposljivosti s primerjalne perspektive med Slovenijo in Hrvaško. Raziskava bo temeljila na anketnih podatkih, ki zajemajo dojemanje študentov o različnih vidikih, pomembnih za izzive in priložnosti, povezane s posledicami ChatGPT za trg dela. Natančneje, podatki raziskave bodo zajemali dojemanja študentov o potencialu ChatGPT za razvoj trdih, mehkih in digitalnih veščin ter obravnavanje več izzivov na trgu dela, kot sta neusklajenost znanj in spretnosti ter prihodnja dinamika trga dela. V tem kontekstu bodo uporabljeni izbrani metodološki pristopi, kot so t-test, ANOVA, regresijska analiza, faktorska analiza in modeliranje strukturnih enačb, da bi zagotovili celovito primerjalno analizo med Slovenijo in Hrvaško. Zato bodo ugotovitve, ki temeljijo na dokazih, razkrile trenutne in možne prihodnje trende na trgu dela v obeh državah.
Trajanje projekta (od/do):
od 1. 1. 2025 do 31. 12. 2026
Naročnik:
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Projektni partner:
Faculty of Economics & Business, University of Zagreb
Financiranje:
Sestava projektne skupine s povezavami na SICRIS:
Sestava projektne skupine v partnerski državi:
dr. Alka Obadić
dr. Sandra Soucie
dr.Marin Levaj
Viktor Viljevac
Cilji aktivnosti bilateralnega sodelovanja
Aktivnost bilateralnega sodelovanja skuša pomagati krepiti znanje oblikovalcev politik v Sloveniji in na Hrvaškem. Poleg tega aktivnost bilateralnega sodelovanja vključuje pomembne elemente razširljivosti, saj bodo rezultati zagotovili okvir za nadaljnje empirične študije, ki so prenosljive v mednarodni kontekst. Dodano vrednost sodelovanja med raziskovalci iz Slovenije in Hrvaške predstavlja izmenjava specifičnih znanj in izkušenj.
Glavni cilji sodelovanja so:
1) združiti teoretično in empirično perspektivo predstavljene raziskovalne teme;
2) vzpostaviti osnovo za prihodnje sodelovanje pri raziskovalnih projektih; in
3) okrepiti/vključiti sodelovanje med mladimi in izkušenimi raziskovalci.
Vsi raziskovalci, ki bodo vključeni v to aktivnost bilateralnega sodelovanja, so strokovnjaki na svojih področjih. Predlagana raziskava bo na sistematičen in celovit način prispevala k splošni literaturi z novimi teoretičnimi in empiričnimi dokazi. Empirična analiza bo vpeta v poglobljeno teoretično in metodološko ozadje. Rezultati te raziskave bodo prispevali k akademskemu in praktičnemu znanju ter bodo v pomoč raziskovalcem in praktikom na tem področju pri raziskovanju vteoriji in praksi. Komplementarnost se bo izvajala z združevanjem teoretičnih in empiričnih vprašanj. Poleg tega je aktivnost bilateralnegasodelovanja dobra priložnost za vključevanje mladih raziskovalcev v mednarodno sodelovanje, saj oba partnerja v raziskovalno delo vključujetaizbrane mlade doktorske študente ali podoktorske raziskovalce. Študentje obeh institucij bodo prav tako imeli koristi, saj oba vodja aktivnostibilateralnega sodelovanja načrtujeta, da bosta glavne rezultate raziskave predstavila med svojimi gostujočimi predavanji na partnerskih institucijah.Predvideni so skupni prispevki na izbranih mednarodnih konferencah. Izid sodelovanja naj bi bil viden tudi v obliki znanstvenih člankov, objavljenih vnekaterih visoko indeksiranih (ISI) revijah.