Kaj pomeni, da so študijski programi interdisciplinarni?
Interdisciplinarnost študijskih programov pomeni, da študenti med študijem pridobivajo znanja iz več vsebinsko povezanih področij in ne le iz enega ozko usmerjenega področja. Na Fakulteti za upravo to vključuje predvsem področja prava, javne uprave, informatike, organizacije, ekonomije, ravnanja s človeškimi viri in politologije, ne glede na izbrani študijski program.
Takšen pristop študentom omogoča:
- širše razumevanje delovanja javnega in zasebnega sektorja,
- večjo prilagodljivost različnim delovnim okoljem,
- široko izbiro poklicnih poti, dobro zaposljivost in prilagodljivost sodobnemu trgu dela,
- razvoj analitičnega in problemsko usmerjenega razmišljanja.
Kje se lahko zaposlim po končanem študiju?
Diplomanti Fakultete za upravo imajo široke zaposlitvene možnosti v javnem in zasebnem sektorju. Najpogostejša področja zaposlitve so:
- Javni sektor:
- občine in upravne enote (referenti, svetovalci, vodje oddelkov),
- javni zavodi kot so npr. šole, vrtci, zdravstveni domovi, domovi za starejše, kulturne in raziskovalne ustanove, centri za socialno delo … (vodje služb, strokovni delavci in sodelavci),
- ministrstva in vladne službe (svetovalci, analitiki, pripravljavci politik).
- Evropske in mednarodne institucije:
- delo v administraciji EU,
- vodenje in koordinacija EU projektov,
- strokovni sodelavci v evropskih programih.
- Zasebni sektor:
- podjetja (vodenje projektov, javna naročila, administracija, organizacija poslovanja),
- svetovalne in projektne pisarne.
- Samostojna podjetniška pot:
– ustanovitev lastnega podjetja ali svetovalne dejavnosti.
Zaposlitvena pot je v veliki meri odvisna tudi od osebne angažiranosti študenta, pridobljenih praktičnih izkušenj ter sposobnosti prenosa znanja v prakso.
Ali je v študijskem programu vključena praksa?
Da. Praksa je obvezen in pomemben del študija, saj študentom omogoča neposreden stik z delovnim okoljem.
- Na programih Uprava in Upravljanje javnega sektorja (Splošna smer) se praksa izvaja v 2. semestru 3. letnika.
- Na programu Upravljanje javnega sektorja, modul Upravljanje v Evropski uniji, se študenti usmerijo na institucije, kjer lahko pridobijo izkušnje in znanja o delovanju institucij EU ter spoznavajo praktične vidike evropskih projektov in politik. Prakso lahko opravljajo tudi neposredno v institucijah EU, kar omogoča poglobljen vpogled v njihovo delo.
- Na programu Upravna informatika lahko študenti v 3. letniku izberejo predmet Praksa kot izbirni predmet.
- Zaradi opravljanja prakse je urnik ostalih predmetov v 2. semestru 3. letnika ustrezno prilagojen in strnjen.
Potek študijske prakse:
- PRED PRAKSO – Kaj morate storiti, da lahko opravljate prakso v organizaciji?
- Iz seznama razpisanih mest za opravljanje prakse v organizacijah v študijskem letu izberite organizacijo, kjer bi želeli opravljati prakso (organizacijo lahko poiščete tudi sami).
- Preglejte teme problemskih nalogin izberite ustrezno temo (ali z organizacijo določite drugo temo in poiščite mentorja, ki se s tem področjem ukvarja).
- Ko imate dogovorjeno mesto za opravljanje prakse, v organizaciji ali sami izpolnite in natisnite obrazec Potrdilo o sprejemu na praksoter ga odnesite v organizacijo, kjer vas bodo sprejeli na prakso. Organizacija mora obrazec potrditi, vi pa ga oddate v referat po e-pošti na naslov: praksa@fu.uni-lj.si vsaj 14 dni pred začetkom opravljanja prakse.
- Ko se z organizacijo dogovorite o temi problemske naloge, vzpostavite stik z mentorjem na FU, ki pokriva to temo oziroma področje, ter se dogovorite o naslovu teme, raziskovalnih vprašanjih in metodologiji dela. Mentor naj pred začetkom študijske prakse po elektronski pošti na praksa@fu.uni-lj.si pošlje podatke o študentu, vpisni številki in naslovu teme.
- Študentski referat nato pripravi tripartitno pogodbo o opravljanju prakse, ki se sklene med študentom, organizacijo in fakulteto.
- Obvezna je udeležba na Uvodnem seminarju. Študentom, ki so v času izvedbe Uvodnega seminarja na študijski izmenjavi (npr. ERASMUS), se udeležba prizna in jim ni treba prisostvovati. Njihova dolžnost je, da v e-učilnici pregledajo vsebine in prosojnice Uvodnega seminarja.
- MED PRAKSO
- Med prakso obvezno vodite dnevnik prakse (uporabite to predlogo za pisanje dnevnika prakse). Dnevnik prakse oddajte kot prilogo k problemski nalogi v enem dokumentu.
- Če vam je praksa priznana, oddaja dnevnika prakse ni potrebna.
- Osrednji del prakse je priprava poročila o problemski nalogi. Navodila za pisanje poročila so dostopna tukaj. Oblikovno upoštevajte tudi Navodila za pripravo dispozicij in izdelavo seminarskih, diplomskih in magistrskih del.
- Med prakso morate upoštevati Pravilnik o pravicah in obveznostih študentov. Obvezno preberite 6. člen: študijska praksa, in 31. člen: postopki v zvezi z obvezno študijsko prakso.
- Upoštevati morate pogoje in organizacijo dela v organizaciji ter predpise o varstvu pri delu, s katerimi vas mora seznaniti organizacija, kjer boste opravljali prakso.
III. PO PRAKSI IN ZAKLJUČEK PRAKSE
- Po končani praksi v organizaciji natisnite Ocenjevalni list mentorja v organizaciji in ga posredujte mentorju v izpolnitev in podpis. Obrazec oddajte v e-učilnici tukaj.
- V e-učilnici izpolnite in oddajte Evalvacijski vprašalnik študenta.
- V e-učilnici oddajte problemsko nalogo in dnevnik prakse. Dnevnik prakse priložite k problemski nalogi v enem dokumentu.
- Mentor na fakulteti oceni vašo problemsko nalogo in vam dodeli oceno v Studis.
- PRIZNANJE ŠTUDIJSKE PRAKSE V ORGANIZACIJI
- Študenti, ki ste bili v zadnjih dveh letih zaposleni v isti organizaciji vsaj šest mesecev, lahko na Komisijo za dodiplomski študij vložite prošnjo za priznanje obvezne študijske prakse v organizaciji. Obvezna priloga prošnje je potrdilo delodajalca o delovni dobi ter opis del in nalog. Prošnja za priznanje prakse se odda preko Studisa.
- V roku enega meseca po odobritvi komisije morate prijaviti naslov problemske naloge. Temo problemske naloge izberete med predlaganimi temami ali sami predlagate naslov, ki ga mora potrditi mentor na fakulteti. Študenti, ki imate prakso priznano, izberete le mentorja na fakulteti.
Ali je študij zahteven?
Zahtevnost študija je odvisna od posameznika, njegovih interesov, delovnih navad in predznanja.
Izkušnje kažejo, da:
- je študij bistveno lažji, če študent izbere program, ki ga zanima,
- redno delo in sprotno izpolnjevanje obveznosti prispeva k boljši organizaciji in uspešnosti študija,
- so učitelji in strokovni delavci študentom dostopni za dodatna pojasnila in pomoč.
Za lažje obvladovanje študijskih obveznosti so študentom na voljo tutorji, ki jih podpirajo skozi celoten študij. Njihove vloge in aktivnosti:
- vključujejo pomoč pri razumevanju študijskih obveznosti, vključevanju v študijsko okolje ter pri vsakodnevnih vprašanjih, povezanih s študijem in študentskim življenjem.
- spodbujajo sodelovanje med študenti, profesorji in fakulteto ter pomagajo premagovati izzive pri predmetih, kjer se pojavljajo težave.
Tutorji so lahko študenti ali visokošolski učitelji in sodelavci. Tutorji študenti nudijo predvsem praktično in organizacijsko pomoč, tutorji učitelji pa svetujejo pri študijskih vsebinah, pri izbiri predmetov in pri napredovanju.
Kako se odločiti za študij, če ne vem, kaj me zanima?
Negotovost pri izbiri študija je zelo pogosta. Priporočamo, da se najprej vprašate:
- ali vas bolj zanimajo družboslovna ali naravoslovna področja,
- ali vam ustreza delo z ljudmi, podatki, procesi in organizacijami.
Če vas zanima več področij hkrati, a še nimate jasno oblikovanega poklica, so interdisciplinarni programi Fakultete za upravo dobra izbira, saj:
- omogočajo širok nabor znanj,
- odpirajo poti pri nadaljnjem študiju ali zaposlitvi,
- so usmerjeni za opravljanje več poklicev in ne v ozko specializiran poklic, kot denimo zdravnik, kirurg ipd…
Kakšna je razlika med univerzitetnim in visokošolskim strokovnim programom?
Glavne razlike so:
- univerzitetni študijski program:
- teoretično in raziskovalno usmerjen,
- poudarek na analizi, razumevanju in reševanju kompleksnih problemov javne uprave, politik in organizacije javnega sektorja,
- diplomanti lahko nadaljujejo študij na magistrskih študijskih programih, tudi mednarodno.
- visokošolski strokovni program:
- praktično in strokovno naravnan, osredotočen na neposredno uporabo znanj v vsakodnevnem delu javne uprave,
- poudarek na konkretnih veščinah, procedurah, upravnih postopkih in praktičnih rešitvah,
- diplomanti so pripravljeni na takojšnje vključevanje v prakso, lahko pa nadaljujejo študij na magistrskih študijskih programih.
- Razlikujejo se tudi vpisni pogoji, ki so natančno opredeljeni v razpisni dokumentaciji.
Kakšni so pogoji za vpis?
Aktualni pogoji za vpis so objavljeni na uradni spletni strani Fakultete za upravo https://www.fu.uni-lj.si/ in v razpisih za vpis. Kandidatom priporočamo, da jih redno spremljajo, saj se lahko med leti delno spreminjajo:
- Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe je objavljen na spletni strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
- Razpis za vpis v magistrske študijskeprograme v študijskem letu je objavljen na spletni strani Univerze v Ljubljani.
Koliko je razpisanih mest?
Študijski programi 1. stopnje:
- 90 mest za redni študij za univerzitetni študijski program Upravljanje javnega sektorja,
- 25 mest za redni študij za interdisciplinarni univerzitetni študijski program Upravna informatika,
- 200 mest za redni in 50 mest za izredni študij za visokošolski strokovni študijski program
Študijski programi 2. stopnje:
- 120 mest za redni in 40 mest za izredni študij za magistrski študijski program Uprava – Upravljanje javnega sektorja,
- 60 mest za redni in 10 mest za izredni študij za magistrski študijski program Management v upravi.
Študijski programi 3. stopnje:
- 20 mest za izredni študij za Skupni doktorski študijski program Upravljanje in ekonomika javnega sektorja
Koliko točk je potrebnih za vpis?
Fakulteta vnaprej ne določa minimalnega števila točk. Potrebno število točk je odvisno od:
- števila prijavljenih kandidatov,
- razpisanih mest,
- uspešnosti prijavljene generacije.
Več informacij v zvezi z omejitvijo vpisa lahko pridobite na naslednjih povezavah:
- Visokošolski strokovni študijski program Uprava: https://www.fu.uni-lj.si/uprava-pogoji-za-vpis-in-merila/.
- Univerzitetni študijski program Upravljanje javnega sektorja: https://www.fu.uni-lj.si/upravljanje-javnega-sektorja-pogoji-za-vpis-in-merila/.
- Interdisciplinarni univerzitetni študijski program Upravna informatika: https://www.fu.uni-lj.si/upravna-informatika-pogoji-za-vpis-in-merila/.
- Magistrski študijski program Uprava – Upravljanje javnega sektorja: https://www.fu.uni-lj.si/uprava-upravljanje-javnega-sektorja-pogoji-za-vpis-in-merila/.
- magistrski študijski program Management v upravi: https://www.fu.uni-lj.si/management-v-upravi-pogoji-za-vpis-in-merila/.
Ali se lahko prepišem z druge fakultete?
Neposredni prepisi med študijskim letom niso možni. Kandidati se morajo:
- ponovno prijaviti preko portala eVŠ,
- sodelovati v rednem postopku izbire,
- ob vpisu iz prejšnjega programa izpisati.
Pri menjavi študijskega programa se praviloma izgubi pravica do dodatnega leta (absolventa), kot izhaja iz 2. odstavka 116. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 56/25).
Zakaj izbrati Fakulteto za upravo?
Ker študenti:
- pridobijo sodobna in uporabna znanja iz različnih področij (javna uprava, pravo, ekonomija, informatika, ravnanje s človeškimi viri, organizacija dela …), ki omogočajo celosten pogled na izzive sodobne družbe,
- študirajo v manjših skupinah, kar omogoča boljše razumevanje snovi in več praktičnih primerov,
- so deležni osebnega pristopa in dostopnost učiteljev, ki so pripravljeni svetovati in usmerjati,
- razvijajo kompetence, ki so iskane na trgu dela, od analitičnega razmišljanja do projektnega dela in digitalne pismenosti,
- pridobijo tudi mrežo stikov in izkušenj, ki olajša prihodnji profesionalni razvoj.
Ali so na voljo obštudijske dejavnosti?
Da. Fakulteta spodbuja fleksibilno kombiniranje študija in drugih aktivnosti ter nudi:
- interesne krožke (literarni, socialne inovacije, joga),
- Upravna klinika
- prostovoljske dejavnosti.
Športne ekipe fakultete dosegajo tudi vidne uspehe na univerzitetni ravni. Več o tem si lahko preberete na spletni strani: https://www.fu.uni-lj.si/crpo/obstudijske-dejavnosti/dosezki-nasih-studentov/.
Ali študijski programi vključujejo sodelovanje z organizacijami in institucijami?
Da. Nosilci in izvajalci predmetov redno gostijo strokovnjake iz prakse in gostujoče predavatelje, ki študentom predstavijo konkretne primere iz prakse. Tako študenti na zelo nazoren način spoznajo različna delovna področja ter pridobijo bolj poglobljen vpogled v posamezne delovne procese.
Pri posameznih predmetih so v sklopu študijskega procesa organizirani tudi študijski obiski različnih institucij, kot so Državni zbor Republike Slovenije, Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, Računsko sodišče ter druge relevantne organizacije. Gre za institucije, ki s svojimi funkcijami, pristojnostmi in delovnimi procesi neposredno ali posredno dopolnjujejo vsebine učnega načrta posameznega predmeta.
Kakšna je razlika med rednim in izrednim študijem?
Redni študij se izvaja na sedežu fakultete in zanj ni predvideno plačilo šolnine. Študent ob vpisu poravna le stroške vpisa, ki vključujejo stroške uporabe informacijsko‑komunikacijske opreme ter letno članarino knjižnic članic Univerze v Ljubljani, Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) in Centralne tehniške knjižnice (CTK).
Višina stroškov vpisa je določena v ceniku Univerze v Ljubljani in se lahko med posameznimi študijskimi leti rahlo spreminja, predvsem zaradi uskladitve z inflacijo.
Izredni študij se izvaja ali na sedežu fakultete v obliki predavanj in vaj ali (on-line) na daljavo in je zanj, poleg stroškov vpisa, ki vključujejo stroške uporabe informacijsko‑komunikacijske opreme ter letno članarino knjižnic članic Univerze v Ljubljani, Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) in Centralne tehniške knjižnice (CTK predvideno plačilo šolnine, pri čemer je omogočeno plačilo v šestih obrokih. Ta oblika študija je posebej primerna za zaposlene osebe oziroma za tiste, ki zaradi drugih obveznosti ne morejo obiskovati predavanj in vaj v dopoldanskem času.
Za podrobnejše informacije o višini šolnine in o načinu izvedbe posameznega študijskega programa vabljeni k ogledu opisov programov na spletni strani fakultete.
Ali so študentom na voljo mednarodne študijske izmenjave (npr. Erasmus+)?
Da. Študenti lahko pridobite mednarodne kompetence tekom študija z udeležbo na eni ali več oblikah mednarodnih aktivnosti:
- študijska izmenjava v tujini,
- študijska praksa v tujini (tudi za študente, ki na predmetniku nimate študijske obveznosti praksa),
- virtualna izmenjava (virtualno opravljanje predmetov na tujih univerzah),
- udeležba na ustreznih mednarodnih zimskih in poletnih šolah,
- opravljanje izbirnih predmetov na Fakulteti za upravo, ki se izvajajo v tujem jeziku in skupaj s tujimi študenti,
- gostujoča predavanja tujih profesorjev.
Podrobnejše informacije o študijskih izmenjavah in drugih mednarodnih aktivnostih so na voljo na spletni strani: https://www.fu.uni-lj.si/mednarodno/izmenjave-studentov/.
Stroški za vpis
Stroški ob vpisu v letnik zajemajo:
- Stroške pravic uporabe informacijsko-komunikacijske opreme
- Letno članarino visokošolskih knjižnic UL, NUK in CTK
- Prispevek za študentski svet
V študijskem letu 2026/27 stroški za vpis znašajo 36,60 € v skladu s cenikom UL.
Kako je poskrbljeno za študente s posebnim statusom in posebnimi potrebami?
Fakulteta skladno z določbami Pravilnika o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Ljubljani omogoča:
- poseben status študentom z vrhunskimi dosežki na področju športa, kulture ali umetnosti ter študentom staršem,
- status študenta s posebnimi potrebami tistim, ki zaradi zdravstvenih ali drugih okoliščin potrebujejo prilagoditve.
Ti statusi omogočajo:
- prilagoditve pri izvajanju študijskih obveznosti,
- enakovredno vključevanje v študijski proces,
- podporo pri uspešnem zaključku študija.
Kako poteka tipičen študijski teden (predavanja, vaje, samostojno delo)?
Izvedba študijskih programov na 1. stopnji
Študijski teden je zasnovan pregledno in strukturirano. Predavanja večinoma potekajo v dopoldanskem času, praviloma 3- do 4-krat tedensko, začenši ob 8.30. Srede so običajno namenjene samostojnemu študiju, saj takrat organiziranih oblik študijskega procesa (predavanj, vaj ipd.) ni, razen v primeru nadomeščanj ali izvedbe izbirnih predmetov. Izjemoma se lahko posamezni izbirni predmeti izvajajo tudi v popoldanskem času, po 16. uri.
Študij poteka po semestrih – del predmetov se izvaja v zimskem, del pa v letnem semestru. Obvezna prisotnosti na predavanjih običajno ni potreba oz. je odvisna od zahteve nosilca predmeta, medtem ko je pri vajah potrebna vsaj 80-odstotna prisotnost in je eden od pogojev za pristop k izpitu.
Posebnost študija v 3. letniku je izvajanje predmetov v strnjeni obliki. To pomeni, da se predmeti namesto v 15 tednih izvedejo v 7 tednih in pol. V letnem semestru se večina predmetov izvede v prvem delu semestra (običajno do konca meseca aprila), drugi del semestra pa je namenjen predvsem opravljanju študijske prakse ter intenzivni pripravi diplomskega dela.
Študenti interdisciplinarnega študijskega programa Upravna informatika imajo organizirane oblike dela (predavanja, vaje ipd.) na obeh fakultetah. Ob določenih dneh potekajo na Fakulteti za upravo, ob drugih pa na Fakulteti za računalništvo in informatiko.
Izvedba predmetov na visokošolskem strokovnem študijskem programu Uprava (e-študij, izredni) je specifična. Podrobnejše informacije o organizaciji in poteku študija so na voljo na naslednji povezavi: https://www.fu.uni-lj.si/programi/esd/.
V času izpitnih obdobij predavanj in vaj ni, kar študentom omogoča, da se v celoti posvetijo opravljanju izpitov.
Izvedba študijskih programov na 2. stopnji
Magistrski študijski program Uprava – Upravljanje javnega sektorja (slovenska izvedba):
Študijski teden je zasnovan pregledno strukturirano. Predavanja potekajo v popoldanskem času, na sedežu fakultete, praviloma 2 do 3x tedensko, občasno 4x tedensko po 3 oz. 4 pedagoške ure. Študij poteka modularno, kar pomeni, da se vzporedno izvajata običajno po 2 predmeta v istem časovnem obdobju. Po zaključku izvedbe posameznega predmeta sledi izpit. Izpiti so razpisani tudi v izpitnih obdobjih.
Magistrski študijski program Uprava – Upravljanje javnega sektorja (angleška izvedba):
Študijski teden je zasnovan pregledno in strukturirano. Predavanja potekajo v popoldanskem času, in sicer online v angleškem jeziku, praviloma 2 do 3x tedensko, občasno 4x tedensko po 3 oz. 4 pedagoške ure. Študenti informacije o študijskem procesu spremljajo v spletni učilnici Moodle. Študij poteka modularno, kar pomeni, da se vzporedno izvajata običajno po 2 predmeta v istem časovnem obdobju. Po zaključku izvedbe posameznega predmeta sledi izpit, ki se izvaja on-line. Izpiti so razpisani tudi v izpitnih obdobjih in potekajo online.
Magistrski študijski program Management v upravi (v obliki obrnjenega učenja in on-line)
Obvezni predmeti v obsegu 6 ECTS se praviloma izvajajo 7 tednov, predmeti z 9 ECTS pa 10
tednov. Tuji jeziki trajajo 12 tednov.
Študenti si čas učenja med trajanjem posameznega predmeta razporedite samostojno.
Študij poteka po metodi obrnjenega učenja (angl. flipped learning). Poleg on-line predavanj, pomemben del študijskih obveznosti predstavlja samostojno delo študenta. Organizirane oblike študijskega procesa potekajo v spletni učilnici Moodle, kjer oddajate naloge, rešujete kvize in izpolnjujete druge študijske obveznosti. Del študija poteka tudi v obliki skupinskih aktivnosti.
Približno enkrat tedensko se udeležite spletnega srečanja z učitelji, kjer razpravljate o vsebini, pojasnjujete morebitne dileme in postavljate vprašanja. Srečanja so interaktivne narave.
Kako potekajo izpiti (pisno, ustno, seminarsko delo)?
Način opravljanja izpitov je odvisen od posameznega predmeta. Pri večini predmetov izpiti potekajo pisno, pri nekaterih predmetih tudi ustno, pri nekaterih pa tudi pisno in ustno. Pri določenih predmetih je končna ocena sestavljena iz izpita in seminarske naloge, nekateri predmeti pa se lahko opravijo z delnimi izpiti ali kolokviji, pri čemer morata biti oba kolokvija ocenjena pozitivno.
Podrobnejše informacije o načinu ocenjevanja posameznih predmetov so objavljene v učnih načrtih predmetov, objavljenih na spletni strani programa.
Izpitni roki so običajno razpisani v rednih izpitnih obdobjih:
- Zimski semester: januar – februar
- Letni semester: junij – julij in avgust – september
Če se posamezen predmet zaključi pred koncem semestra, je en izpitni rok razpisan že takoj po zaključku predavanj, kar študentom omogoča opravljanje izpita takoj, ko zaključijo študijske obveznosti.
Študent mora za pristop k izpitu opraviti sprotne obveznosti, ki mu praviloma veljajo tekoče in naslednji dve študijski leti. Študent se na izpit prijavi preko informacijskega sistema Studis najkasneje 5 dni pred izpitom. Odjave od izpita so možne en dan pred izpitom do 12. ure.
Študent lahko v tekočem študijskem letu k izpitu pristopi največ trikrat. Več informacij o izvedbi izpitov je dostopnih v Pravilniku o pravicah in obveznostih študentov Fakultete za upravo: https://www.fu.uni-lj.si/wp-content/uploads/Referat/Pravilniki/2024-09-25-PravilnikOPravicahInObveznostihStudentov.pdf.
O natančni lokaciji in uri izpita so študenti predvidoma seznanjeni predvidoma od 2 do 4 dni pred izpitnim rokom.
Študenti, ki so se udeležili pisnega izpita, morajo biti ob upoštevanju predpisov o varstvu osebnih podatkov seznanjeni z izpitnimi ocenami najkasneje sedmi delovni dan po opravljanju izpita. Študent ima pravico vpogleda v svoj ocenjeni pisni izdelek in dobiti pojasnilo o doseženem rezultatu. Pravico vpogleda v pisni izdelek ima v roku 7 dni od objave izpitne ocene, v času pogovornih ur nosilca oziroma izvajalca predmeta, pri katerem je opravljal izpit, ali v terminu, ki se posebej objavi ali dogovori. V tem primeru se datum, ura in lokacija vpogleda izpitov objavi skupaj z rezultati pisnih izpitov.
Ali je na začetku študija organizirana uvajalna pomoč?
Študenti prvega letnika se takoj po začetku semestra udeležijo Uvoda v študij, kjer prejmejo ključne informacije o študijskem procesu.
Kaj vključuje Uvod v študij:
- Predstavitev vodstva fakultete in nekaterih pomembnih strokovnih služb ter njihove funkcije:
- Dekan in prodekanja za študijske zadeve (uvodni pozdrav, predstavitev načina dela na fakulteti…)
- Referat za študijske zadeve (predstavitev obveznosti in pravic študentov, vloga referata za študijske zadeve…)
- Predstojnik Službe za informatiko (Predstavitev informacijsko – komunikacijske tehnologije, študijski informacijski sistem…)
- predstavnik Študentskega sveta (predstavitev tutorstva, obštudijskih dejavnosti, alumni kluba, študijske izmenjave…)
- Vprašanja in odgovori
Po uvodni predstavitvi sledijo programsko specifične informacije, kjer se študentom posredujejo pomembni podatki in navodila, povezani z vpisanim študijskim programom.
Cilj Uvoda v študij je, da študenti pridobijo vse potrebne informacije za nemoten začetek študija.
Priznanje izpitov
Študent prošnjo za priznanje izpitov odda preko študijskega informacijskega sistema Studis. V prošnji mora navesti naziv predmeta, ki ga želi uveljaviti za priznanje. Prošnji mora priložiti potrjen (podpisan, žigosan) učni načrt predmeta ter potrdilo o opravljenih obveznostih, ki ga izda visokošolski zavod, kjer je opravil izpit. Pristojna komisija mora pred odločitvijo o priznanju pridobiti pisno mnenje nosilca predmeta, za katerega je podana zahteva za priznanje izpita. Nosilec v svoji odločitvi navede ali se izpit prizna v celoti, ali delno; v tem primeru navede učne vsebine, ki jih mora študent opraviti, ali pa izpita ne prizna.
Komisijski izpiti
Študent na študijskih programih 1. in 2. stopnje lahko k posameznemu izpitu pristopi največ štirikrat, izjemoma na zaprosilo iz posebnih razlogov tudi petič. V enem študijskem letu lahko študent k izpitu pri posameznemu predmetu pristopi največ trikrat.
Študentu se odobri 5. pristop k izpitu ob vložitvi prošnje (preko Studisa) in predložitvi potrdila o zadostnem znanju, ki ga podpiše nosilec predmeta (lahko tudi kot elektronsko sporočilo). Študent lahko v enem izpitnem obdobju opravlja eno peto opravljanje izpita. O prošnji odloča pristojna komisija.
Četrti in peti pristop k izpitu na študijskih programih 1. in 2. stopnje se opravljata pred komisijo. Znesek za opravljanje komisijskega izpita je odvisen od cenika UL, ki se vsako študijsko leto nekoliko spremeni. V študijskem letu 2026/27 znaša 224,50 €.
Račun za četrto ali peto opravljanje izpita prejmete po opravljanju izpita oz. ko je ocena vnesena sistem. Račun prejmete na študentski e-naslov.
Komisijski izpiti se opravljajo samo na sedežu Fakultete in v izpitnih obdobjih. Četrti in peti pristop se opravljata pisno in ustno. Komisija za izvajanje komisijskega izpita je sestavljena najmanj iz treh članov.
Študent, ki tudi pri zadnjem možnem opravljanju v skladu s Statutom UL izpita ne opravi, ne more dokončati študija na tem študijskem programu.
Izbirni predmeti
Študenti izbirne predmete izbirajo iz nabora akreditiranih predmetov, predvidenih v okviru študijskih programov 1. in 2. stopnje. Najkasneje do 10. julija tekočega študijskega leta študenti na svoj študentski e-naslov in v obliki obvestila v sistemu STUDIS prejmejo seznam izbirnih predmetov, ki bodo v naslednjem študijskem letu dejansko razpisani in izvedeni.
Pri vsakem predmetu je v seznamu navedeno tudi, na kakšen način se predmet izvaja: v slovenskem jeziku (klasično), v angleškem jeziku (klasično) ali kot e-študij na daljavo (EŠD).
Študenti lahko izbirne predmete izberejo tudi na drugih članicah Univerze v Ljubljani, in sicer na Ekonomski fakulteti (EF) in Fakulteti za družbene vede (FDV). Izbira predmetov na drugih članicah se prav tako uredi prek sistema STUDIS.
Izbirne predmete je mogoče izbrati tudi v okviru zunanje izbirnosti, pri čemer se lahko uveljavlja največ 5 % kreditnih točk (KT), ali iz nabora obštudijskih dejavnosti Centra za obštudijsko dejavnost Univerze v Ljubljani. Kreditne točke, pridobljene z obštudijskimi dejavnostmi, se upoštevajo kot dodatne KT in jih ni mogoče uveljavljati namesto izbirnega predmeta.
Izbira izbirnih predmetov je dokončna. Morebitna sprememba izbire je mogoča le v primerih in pod pogoji, določenimi s Pravilnikom o pravicah in obveznostih študentov FU.
Menjava skupin za vaje
Skupine za vaje so vidne v informacijskem sistemu Studis v urniku, in sicer 30. 9. 2026 tekočega študijskega leta, ko so zaključeni vpisni postopki.
Menjava skupine za vaje je mogoča le v primeru, če študent hkrati zagotovi zamenjavo z drugim študentom iz skupine, v katero je trenutno razporejen. Prošnjo za menjavo je treba poslati izključno pisno na elektronski naslov referata referat@fu.uni-lj.si ter pri tem navesti ime in priimek ter vpisno številko obeh študentov.
Menjava skupine brez zagotovljene zamenjave z drugim študentom ni mogoča.
Udeležba na predavanjih, vajah in seminarjih
Študijski programi 1. stopnje
Pri izvedbi študijskih programov 1. stopnje je udeležba študentov na vajah obvezna v obsegu najmanj 80 %. Prisotnost na predavanjih ni obvezna, razen če nosilec posameznega predmeta določi drugače.
Študijski program 2. stopnje Uprava – Upravljanje javnega sektorja
Redni študij: Prisotnost na predavanjih ni obvezna, udeležba na seminarjih pa je obvezna.
Izredni študij: Prisotnost na predavanjih ni obvezna. Obveznost udeležbe na seminarjih določi izvajalec predmeta.
Študijski program 2. stopnje Management v upravi
Študij poteka v celoti na daljavo v obliki e-študija. Končna ocena pri predmetu je sestavljena iz 40 % ocene sprotnih obveznosti in 60 % ocene pisnega izpita.
Sprotne obveznosti (arene znanja in skupinske aktivnosti) vključujejo tudi sodelovanje pri organiziranih oblikah študijskega dela, kot so spletna (online) srečanja. Neudeležba pri teh aktivnostih vpliva na oceno sprotnih obveznosti in s tem na končno oceno pri predmetu.
Sprotne obveznosti same po sebi niso pogoj za pristop k izpitu, vendar se pri oblikovanju končne ocene upošteva tudi uspešnost in aktivnost študenta pri njihovem opravljanju.
Opravljanje izpitov višjega letnika, izpiti izven rednih izpitnih rokov
Študent lahko izjemoma opravlja izpit izven izpitnih rokov na podlagi pisne prošnje in predhodne odobritve pristojne komisije. Termin izpita določi nosilec oziroma izvajalec predmeta.
Opravljanje izpita izven izpitnih rokov se lahko odobri študentu, ki se zaradi upravičenih razlogov ne more udeležiti rednih rokov, študentu s posebnim statusom, če mu je ta pravica priznana, ter študentu, ki ima do zaključka študija le še eno obveznost. Kot upravičeni razlogi se štejejo zlasti študij ali praksa v tujini, daljša hospitalizacija, porod ter aktivna udeležba na vrhunskih strokovnih, kulturnih ali športnih prireditvah.
Izpit izven rednih rokov praviloma ni dovoljen pri četrtem ali petem pristopu. Izjemoma se lahko dovoli študentu s statusom študenta s posebnimi potrebami ali posebnim statusom, če gre za njegov zadnji izpit pred diplomo, oziroma drugemu študentu, če pristojna komisija glede na njegov študijski uspeh in mnenje izvajalca predmeta presodi, da je to utemeljeno.
Študent lahko izpit opravlja tudi predčasno, če za to obstajajo upravičeni razlogi in je glede na njegov študijski uspeh to smotrno. Kot upravičeni razlogi se štejejo zlasti opravljene vse obveznosti tekočega letnika, študij ali praksa v tujini, hospitalizacija, porod ter aktivna udeležba na strokovnih, kulturnih ali vrhunskih športnih prireditvah.
Študentska izkaznica
Od študijskega leta 2026/27 dalje se študentske izkaznice v fizični obliki ne uporabljajo več.
Uvedba nacionalne digitalne študentske izkaznice:
Mobilno aplikacijo eŠtudentska si prenesete v trgovinah Android in iOS.
Dostop je omogočen izključno preko nacionalnega sistema SI-PASS.
Vse informacije so na voljo na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/digitalna-studentska-izkaznica/.
Pogovorne ure pedagogov/asistentov
Pogovorne ure pedagogov/asistentov so objavljene v urniku. Obvezna je predhodna prijava pedagogu/asistentu na pogovorne ure preko e-pošte. Pogovorne ure so razpisane v času predavanj, v izpitnih obdobjih pa zgolj z namenom vpogleda v izpite.
Izpis iz fakultete
V kolikor se želite izpisati iz naše fakultete, morate preko sistema Studis oddati prošnjo za izpis. Po prejemu in obravnavi prošnje bomo uredili vaš izpis, nato pa vam bomo na vaš elektronski naslov poslali potrdilo o izpisu.
Če se nameravate vpisati na drugo fakulteto, vam svetujemo, da izpis iz naše fakultete uredite dan ali dva pred vpisom na drugo fakulteto. Pomembno je namreč, da med izpisom in novim vpisom ne pride do prekinitve vašega študentskega statusa. V primeru prezgodnjega izpisa lahko namreč v vmesnem obdobju izgubite pravico do kritja zdravstvenega zavarovanja ter do drugih pravic, ki izhajajo iz statusa študenta.
Če pa se želite vpisati na našo fakulteto in ste trenutno še vedno vpisani na drugi fakulteti, nam morate posredovati izpisnico dosedanje fakultete.
Potrdilo o vpisu in potrdilo o opravljenih obveznostih
Potrdilo o vpisu in potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih si lahko študenti samostojno prenesete in natisnete v sistemu Studis.
V Studisu izberete rubriko »Natisni«, kjer sta na voljo možnosti za prenos potrdila o vpisu in potrdila o opravljenih obveznostih.
Sprememba osebnih podatkov
V primeru spremembe osebnih podatkov vas prosimo, da nas o tem čim prej obvestite po elektronski pošti na naslov referat@fu.uni-lj.si oziroma podiplomski@fu.uni-lj.si, da lahko spremembo ustrezno evidentiramo in posodobimo podatke v naših evidencah.
Študentski boni, zdravstveno zavarovanje, štipendije, študentsko delo, subvencionirana vozovnica, vizumi in druge pravice iz naslova študentskega statusa
Navedene pravice in ugodnosti ne ureja fakulteta, temveč pristojne zunanje institucije:
Študenti jih uveljavljajo pri pristojnih organih oziroma izvajalcih, zlasti:
- študentske bone – pristojni ponudniki subvencionirane študentske prehrane in pristojno ministrstvo,
- zdravstveno zavarovanje – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS),
- štipendije – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, pristojni center za socialno delo, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS ter drugi štipenditorji,
- študentsko delo – študentski servisi oziroma pooblaščene organizacije,
- subvencionirane vozovnice – pristojno ministrstvo in izvajalci javnega potniškega prometa,
- vizum in dovoljenje za prebivanje – postopke urejajo pristojne upravne enote oziroma slovenska diplomatsko-konzularna predstavništva.
Obročno plačevanje in plačilo stroškov preko delodajalca
Obročno plačevanje je mogoče izključno pri plačilu šolnine. Stroškov vpisa, zaključnega dela ter stroškov obravnave prošenj na pristojnih študijskih komisijah ni mogoče poravnati v obrokih.
Če stroške šolnine, vpisa, zaključnega dela, obravnave prošenj ali druge študijske stroške za študenta krije delodajalec, Fakulteta za upravo z delodajalcem sklene pogodbo o pristopu
k dolgu.
Za pripravo pogodbe je treba posredovati naslednje podatke o delodajalcu:
Kontaktne podatke odgovorne osebe delodajalca:
Podjetje/Javni zavod:
Matična številka:
Naslov / Sedež (naslov, poštna številka, pošta):
Davčna št. / id. za DDV:
SKIS (standardna klasifikacija institucionalnih sektorjev):
SKD (standardna klasifikacija dejavnosti):
IBAN:
Identificiran za DDV: DA / NE
Proračunski uporabnik (PU): DA/ NE
Šifra PU:
Nadaljevanje študija po prekinitvi
Za prekinitev študija se šteje, če se študent ne vpiše v naslednji ali isti letnik ali v dodatno leto in se hkrati ne izpiše iz študijskega programa, zaradi česar izgubi status študenta na tem študijskem programu. Študent, ki je izgubil status študenta zaradi prekinitve, lahko ob plačilu opravlja študijske obveznosti še dve leti od izgube statusa, razen če se programu izteče akreditacija. Po dveh letih mora za nadaljevanje oziroma dokončanje študija vložiti prošnjo za nadaljevanje študija po prekinitvi preko študijskega informacijskega Sistema STUDIS. Če gre za daljšo prekinitev, prošnjo odda preko obrazca „Prošnja za nadaljevanje študija po prekinitvi“, ki je na voljo tukaj: https://www.fu.uni-lj.si/za-studente/pravilniki-in-obrazci. Študijske obveznosti opravlja na podlagi odobrene prošnje. Obravnava prošnje za nadaljevanje študija in manjkajoče študijske obveznosti se plačajo skladno z veljavnim cenikom UL https://www.uni-lj.si/studij/cenik-storitev-za-studente.
Rok za oddajo prošenj je od 1. avgusta do 20. septembra tekočega študijskega leta.
Podaljšanje statusa študenta
V primerih, ko zakon tako določa, se lahko študentu, ki ni opravil obveznosti za vpis v višji letnik, iz upravičenih razlogov podaljša status študenta za eno študijsko leto, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določata zakon in statut UL. Pravica začne veljati v naslednjem študijskem letu po utemeljenem upravičenem razlogu.
O podaljšanju statusa iz upravičenih razlogov, kot so npr.: daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, starševstvo in status študenta s posebnimi potrebami ali s posebnim statusom, odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice.
Kot upravičen razlog za podaljšanje statusa študenta, se za tuje študente prvega letnika študija, ki jim slovenščina ne predstavlja maternega jezika, lahko upošteva učenje slovenščine.
Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega rojenega otroka.
Študenti, ki izpolnjujejo pogoje, lahko prošnjo oddajo preko študijskega informacijskega sistema STUDIS. Rok za oddajo prošenj je od 1. avgusta do 20. septembra tekočega študijskega leta.
Vpis v dodatno leto (absolvent)
V dodatno leto se lahko vpišete, če na programu še niste ponavljali letnika ali menjali študijskega programa. Dodatni pogoj je, da ste v tekočem študijskem letu vpisani v zadnji letnik (da ne pavzirate). V dodatno leto se lahko vpišete predvidoma od začetka avgusta študijskega leta dalje, najkasneje do konca septembra. Vpis v dodatno leto opravite v Studisu.
Pavziranje (študent brez statusa)
V kolikor študent ne izpolni pogojev za vpis v višji letnik, lahko študij nadaljuje in opravlja manjkajoče obveznosti kot študent brez statusa (pavzer). Aktivacijo pavzerja študent uredi preko Studisa, po 1. 10. tekočega študijskega leta.
Aktivacija pavzerja študentu omogoča spremljanje predmetnika v Studisu, prijave na izpite, ogled urnika in predmetov v spletni učilnici (Moodle). V času pavziranja študent plača vsako opravljanje izpita. Znesek je določen s cenikom UL in objavljen na spletni strani fakultete. V š. l. 2026/27 znaša 74,80 €. Račun za opravljanje izpita študent prejme v sistemu Studis in na svoj študentski e-naslov po vnosu ocene.
Pogoji napredovanja v višji letnik, ponavljanje letnika in napredovanje z manjkajočimi obveznostmi
Pogoji za napredovanje v višji letnik so določeni v posameznem študijskem programu in se lahko razlikujejo glede na študijski program ter način študija (redni ali izredni).
Študent lahko napreduje v višji letnik, če izpolni s študijskim programom določene pogoje oziroma pridobi zahtevano število kreditnih točk (KT).
Če študent pogojev za napredovanje ne izpolni, lahko pod pogoji, določenimi s študijskim programom in veljavnimi predpisi, ponavlja letnik. Ponavljanje letnika je možno le v študijskem letu, ki neposredno sledi letu rednega vpisa v ta letnik. V primeru, da je študent predhodno že ponavljal letnik na isti stopnji študija, te možnosti več nima.
V primeru upravičenih razlogov lahko študent zaprosi za napredovanje v višji letnik z manjkajočimi obveznostmi. Prošnjo obravnava pristojna študijska komisija Fakultete za upravo. Med upravičene razloge sodijo zlasti starševstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status študenta s posebnimi potrebami ter aktivno sodelovanje pri določenih strokovnih, kulturnih, športnih, univerzitetnih ali fakultetnih dejavnostih.
Prošnjo za napredovanje z manjkajočimi obveznostmi je treba oddati preko študijskega informacijskega sistema Studis, in sicer od 1. avgusta do 20. septembra za naslednje študijsko leto. Pri odločanju komisija upošteva tudi študijski uspeh, osebne okoliščine študenta in možnost, da bo v naslednjem študijskem letu opravil preostale obveznosti.
| Študijski program | Redni – napredovanje | Izredni – napredovanje | Ponavljanje | |||
| Iz 1. v 2. l. | Iz 2. v 3. l. | Iz 1. v 2. l. | Iz 2. v 3. l. | 1. letnik | 2. letnik | |
|
Uprava – VS |
52 KT | 112 KT od tega 60 KT za 1. l. | 44 KT | 104 KT od tega 60 KT za 1. l. | 30 KT | 52 KT za 1. letnik in 30 KT za 2. letnik |
| Upravljanje javnega sektorja – UN | 52 KT | 112 KT od tega 60 KT za 1. l. | / | / | 30 KT | 52 KT za 1. letnik in 30 KT za 2. letnik |
| Upravna informatika – UN | 52 KT | 112 KT od tega 60 KT za 1. l. | / | / | 30 KT | 52 KT za 1. letnik in 30 KT za 2. letnik |
| Uprava – UJS – MAG | 52 KT | / | 44 KT | / | 30 KT | / |
| Management v upravi – MAG | 52 KT | / | 44 KT | / | 30 KT | / |
Zaključna dela
Študent lahko prijavi temo zaključnega dela, ko izpolni pogoje za vpis v zadnji letnik študijskega programa. Nabor tem in mentorjev je vsako študijsko leto objavljen na spletni strani fakultete. Po uskladitvi teme z mentorjem, le ta referatu za študijske zadeve po e-pošti pošlje dispozicijo za obravnavo na pristojni komisiji. Dispozicija mora biti usklajena z navodili za pripravo dispozicij in izdelavo seminarskih, diplomskih in magistrskih del, objavljenimi na spletni strani fakultete. Dispozicija se pripravi skladno z vzorcem za pisanje dispozicij zaključnih del. Po obravnavi na pristojni komisiji, je študent seznanjen s sklepom, ki ga prejme v Studisu. Če pristojna komisija oceni, da oddana dispozicija ni ustrezna, študentu in mentorju sporoči pomanjkljivosti ter študentu določi do 30 dnevni rok za popravke. Študent uskladi popravke z mentorjem, ki popravljeno dispozicijo ponovno posreduje po e-pošti referatu. Potrjena dispozicija velja 12 mesecev. Po preteku roka je mogoče na podlagi predhodne potrditve mentorja rok podaljšati za največ 12 mesecev. Podaljšanje odobri pristojna komisija. Po preteku veljavnosti prvotno prijavljene dispozicije lahko študent prijavi enako ali novo temo z dispozicijo (z istima ali drugima temo in mentorjem).
Ko mentor potrdi vsebinsko ustreznost zaključnega dela, jo študent pošlje v lektoriranje nato pa po e-pošti referatu v tehnični pregled. Ko je zaključno delo tehnično ustrezno, ga referat posreduje v pregled predsedniku komisije, ki imajo 10 delovnih dni (v primeru diplomskega dela) in 15 delovnih dni (v primeru magistrskega dela), da poda morebitne pripombe. Študent jih v dogovoru z mentorjem upošteva. Ko je zaključno delo ustrezno, mentor in predsednik komisije referatu sporočita termin zagovora.
Zagovor zaključnega dela:
- Diplomsko delo:
- Študent po uvodni predstavitvi predsednika komisije za zagovor predstavi diplomsko delo v trajanju do 10 minut.
- Po predstavitvi člani komisije postavijo študentu vsak do največ tri ustna vprašanja. Predsednik komisije za zagovor nato pozove prisotno javnost, da postavi morebitna dodatna vprašanja, pri čemer zagovor traja do 20 minut.
- Magistrsko delo:
- Študentova predstavitev magistrskega dela traja do 20 minut.
- Člani komisije za zagovor zastavijo študentu vsak po največ tri ustna vprašanja. Predsednik komisije za zagovor nato pozove javnost, da postavi morebitna dodatna vprašanja, pri čemer zagovor traja do 45 minut.
Študent za zagovor odda zgolj elektronsko verzijo naloge v pdf(a) obliki. Tiskani izvodi se ne oddajajo.
Plačilo zagovora zaključnega dela:
Zagovor zaključnega dela se NE plača:
- Če je študent opravil vse študijske obveznosti v času, ko je še imel status študenta,
- je imel potrjeno temo zaključnega dela NAJKASNEJE v roku 6 mesecev od izgube statusa študenta
- v celoti zaključen študij NAJKASNEJE 2 leti od izgube statusa študenta.
Izpolnjeni morajo biti vsi trije pogoji.
Zaposlitev v času študija in zaključek študija pred iztekom študijskega leta (vprašanje statusa študenta)
Zaposlitev v času študija sama po sebi ne pomeni izgube statusa študenta. Status študenta se ohrani, vendar lahko zaposlitev vpliva na nekatere pravice in ugodnosti, ki izhajajo iz študentskega statusa, na primer študentsko delo, subvencionirano prehrano, subvencionirano vozovnico in druge ugodnosti, pri katerih so določeni dodatni pogoji.
Če študent zaključi študij oziroma diplomira pred iztekom študijskega leta, statusa študenta ne izgubi takoj, temveč ga ohrani do konca študijskega leta.
Aktivnost študentskega e-naslova in Studisa po zaključenem študiju
Študent ob izpisu s fakultete, zaključku študija ali daljši neaktivnosti v študijskem procesu izgubi dostop do študentskega e-naslova in študijskega informacijskega sistema.
Če se študent po daljšem obdobju odloči nadaljevati študij, se obrne na referat za študijske zadeve, kjer prejme informacije o možnostih nadaljevanja študija in postopku ponovne aktivacije študentskega računa.