Spoštovani,
“ob koncu leta želim izkoristiti to priložnost za razmislek o izzivih in dosežkih v preteklih 12-ih mesecih ter za pogled v prihodnost glede priložnosti in izzivov, ki so pred nami. Zelo sem vesel, da vas lahko nagovorim.
Zaključek starega leta je čas za praznovanje dosežkov in uspehov ter za postavljanje novih ciljev in želja za leto, ki je pred nami. Novo leto je čas obnove in novih začetkov. To je čas, da opustimo stvari, ki se v preteklem letu niso obnesle, ter sprejmemo nove priložnosti in izkušnje.
Ob začetku novega leta predlagam, da ga kar najbolje izkoristimo. Bodimo odprti za nove zamisli in izkušnje ter sodelujmo pri doseganju svojih ciljev. Prizadevajmo si, da bomo najboljše različice sebe in da bomo pozitivno vplivali na naše skupnosti. Ne dvomim, da bomo z nadaljnjo predanostjo in zavzetostjo še naprej dosegali velike stvari in zagotavljali najboljše možne storitve tistim, ki jim služimo.”
No, vse kar sem napisal v zgornjih dveh odstavkih, je tekst umetne inteligence (ChatGPT; besedilo je sicer veliko daljše, a je skrajšano zaradi tehničnih omejitev) . Ta je že naša sedanjost in neizogibna prihodnost. V takih razmerah nas dela unikatne le naš specifičen karakter in naše (z)možnosti medsebojnega sodelovanja in povezovanja z zunanjimi partnerji. Kaj bomo od tega storili, je odvisno tudi od naših srečanj, kjer se v sami besedi skriva sreča. Ta pa je odvisna od naših pričakovanj in ne od objektivnih pogojev. Ljudje nismo zadovoljni, če živimo v miru in blagostanju; zadovoljni postanemo, ko se resničnost ujema z našimi pričakovanji. Srečni smo lahko, da smo tu, da smo zdravi, da se dobro razumemo, res srečni pa smo takrat, ko ustvarjamo dogodke, ko beležimo dobre rezultate (sreča, pa pravijo, čaka le na pripravljen um).
Vedno so lahko stvari še boljše in upam, da bomo v prihodnjem letu nadaljevali s pričakovanjem in ustvarjanjem dobrih rezultatov, da se bo resničnost v čim večji meri realno ujemala z našimi pričakovanji, ki jih bomo lahko gojili in nadgrajevali le kot kolektiv, kot skupnost ljudi, kot alma mater, ki jo povezuje skupno, pa vendar osebno delo.
Na tem mestu bi lahko izpostavil številne projekte, ki so zaznamovali leto 2022; veliko jih je bilo, na vseh področjih našega dela. Ne bi jih želel poimensko naštevati, ker bi lahko katerega izpustil, tega pa ne želim. Najbolj vredno pri sreči je, da kot Fakulteta za upravo poskušamo vnesti srečo v življenje drugih, v življenje širše skupnosti. Življenje je vedno stvar izbire; kjer koli smo, je to zaradi izbire, ki smo jo sprejeli. Na fakulteti smo sprejeli, da je naše delo povezano z osebnim prizadevanjem, da bi izboljšali našo javno in zasebno upravo. Nikoli ni pravega trenutka za napačno dejanje in nikoli ni napačnega trenutka, da bi naredili pravo stvar. Lou Holtz pravi, da »imamo vsi pravico do neuspeha, če to želimo, nimamo pa pravice povzročiti neuspeha drugih ljudi, če ne naredimo vsega po svojih najboljših močeh«. Samo to je dovolj za uspeh. Le tako lahko tudi upamo, da bo kdo, kaj, nekoč, nekdaj, na nek poseben način, mogoče tudi brez očitnega razloga, z empatijo, storil tudi kaj za nas. Tega pa umetna inteligenca ne bo zmogla še kar nekaj časa prepoznati niti narediti.
Vsem se še enkrat zahvaljujem za vse, kar ste storili po najboljših močeh in že vnaprej tudi za vse, kar boste v prihodnje naredili za nas, Fakulteto za upravo in širšo družbo.
Srečno 2023!
Prof. dr. Mirko Pečarič, dekan Fakultete za upravo