
Mestna občina Maribor je s projektom “Sistem za podporo pri pripravi javnih razgrnitev in javnih objav prostorskih aktov” zmagovalka natečaja Premik naprej 2022. Če ste se že imeli opravka z vlaganjem za spremembe/dopolnitve Občinskega prostorskega načrta (OPN), potem veste, da je postopek dolgotrajen proces, ki lahko traja leta. Kot pravita Maja Reichenberg Heričko in Lucija Unuk, sodelujoči pri razvoju sistema z Mestne občine Maribor: “Sistem bo optimiziral in pospešil delo občinske oprave na področju občinskega prostorskega načrtovanja. Prav tako bo pospešil sprejem in obdelavo pripomb na občinske prostorske akte.” Sistem, katerega so razvijali 4 leta, bo omogočil javno dostopnost podatkov, kjerkoli in kadarkoli. Razvijalci pa poudarjajo predvsem preglednost in enostavnost uporabe tako za občino kot za občane in drugo širšo javnost.
V čem je glavni pomen sodelovanja javnosti pri prostorskem načrtovanju po vaši oceni in ali vas je to vodilo k oblikovanju nagrajenega projekta?
“Javnost je pomemben dejavnik pri urejanju prostora, saj lahko samo s sodelovanjem javnosti omogočimo najbolj kakovostne življenjske razmere za vse uporabnike prostora. Izkušnje kažejo, da prinaša vključevanje in sodelovanje javnosti v postopkih načrtovanja prostora boljše rešitve in več zadovoljstva občanov. Zato smo pri oblikovanju informacijske rešitve javnih razgrnitev, v želji omogočiti čim lažje sodelovanje javnosti, iskali rešitve za različne strukture prebivalcev – tako za tiste, ki jim je v zadovoljstvo pregled dokumentacije ter oddaja pobud in pripomb preko računalnika ali telefona, in pravzaprav glede na nedavno izkušnjo, predstavljajo večino, kot tudi za tiste, ki še zmeraj čutijo večjo varnost v osebnem kontaktu in pregledu dokumentacije ob razlagalcu vsebine v razstavnem salonu javne razgrnitve.”
Kdaj ste začeli z razvijanjem sistema za podporo pri pripravi javnih razgrnitev in javnih objav prostorskih aktov? So se pri razvijanju sistema pojavljale kakšne težave? Kakšne?
“Sistem smo razvijali z lastnimi sredstvi, zato smo ga razvijali postopoma. Prvo od petih informacijskih rešitev, ki sestavljajo celoten sistem, smo začeli razvijati leta 2019. To je delovodnik prostorskih aktov (DPA), ki administrira tudi naslednjo razvito informacijsko rešitev za izdajo potrdil o namenski rabi in lokacijsko informacijo, razvito v letu 2020. V letu 2021 smo v pričakovanju javne razgrnitve občinskega prostorskega načrta (OPN), ki smo ga pripravljali, začeli razvijati še informacijsko rešitev za javne razgrnitve prostorskih aktov. Javni pregledovalnik namenske rabe z območji prostorskih aktov ter sistem za javno objavo veljavnih prostorskih aktov sta bila logično nadaljevanje, s katerim smo v letošnjem letu zajeli vse delovne procese prostorskega načrtovanja. Med postopno nadgradnjo sistema smo morali nadgraditi DPA, da smo omogočili skozenj tudi administracijo pozneje razvitih rešitev, ampak to je bilo pričakovano. Kakšnih posebnih težav pri razvijanju sistema nismo imeli.”
Ste sistem razvili sami ali s pomočjo zunanjih sodelavcev/podjetij? Katerih? Koliko sodelavcev Mestne občine je delovalo na projektu, koliko časa je razvoj projekta trajal?
“Sistem smo razvijali s pomočjo zunanjega izvajalca, izbranega preko javnega naročila. To je podjetje Igea d.o.o., ki zaposluje strokovnjake s področja prostorskega načrtovanja in razvijalce informacijskih sistemov. Redno smo se ukvarjali s projektom štirje sodelavci MOM, od tega trije iz Sektorja za urejanje prostora. Po potrebi, npr. pri testiranju sistemov, smo število sodelujočih tudi povečali. Sistem smo razvijali štiri leta, od leta 2019 do 2022.”
Kako ste pristopili k projektu z vidika udeleženih profilov, so sodelovali skupaj pravniki, politologi, informatiki ali le nekateri od njih in zakaj tako oz. kako bi bilo še bolje?
“Pri razvoju smo sodelovali zaposleni iz dveh služb Mestne občine Maribor (MOM) in sicer iz Sektorja za urejanje prostora, ki opravlja naloge prostorskega načrtovanja, in iz Službe za geografski informacijski sistem in obdelavo podatkov, ki bdi nad prostorskimi podatki MOM in skrbi za njihovo organiziranost ter nudi tehnično pomoč v zvezi z digitalizacijo posameznih delovnih procesov v MOM. Sodelujoči so bili arhitekt, geograf, geolog ter geoinformatik. Občasno je bil vključen tudi informatik, v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri dostopih do občinskih serverjev. Na strani zunanjega izvajalca so bili vključeni geodeti, geografi, prostorski načrtovalci, geoinformatiki in informatiki.”
Kdaj ste sistem za podporo pri pripravi javnih razgrnitev in javnih objav prostorskih aktov prvič uvedli v vaše delovanje? Kakšni so vaši prvi vtisi in odziv na implementacijo s strani strokovne javnosti? Kako so se na uvedbo odzvali vaši zaposleni?
“Sistem za podporo pri pripravi javnih razgrnitev smo prvič uporabili letos junija pri javni razgrnitvi OPN. Odziv s strani javnosti (tako strokovne kot laične) je bil dober, saj omogoča enostavnejši pregled razgrnjene dokumentacije in dostop do le te ves čas trajanja javne razgrnitve. Prav tako zaposleni ugotavljajo veliko enostavnejšo obravnavo pripomb prejetih v času javne razgrnitve, saj lahko uporabnik pripombo jasno obrazloži, jo geolocira in dodaja priloge, ki se mu zdijo relevantne za podajo njegove pripombe, zaposleni pa se lahko do pripombe interaktivno opredelijo in preko sistema tudi obveščajo pripombodajalca o stališču do podane pripombe.
Sistem za javno objavo prostorskih aktov je bil uveden septembra letos, pri čemer veljavne akte dodajamo v sistem posamično z administriranjem v DPA. Predvidevamo, da bodo vsi veljavni prostorski akti objavljeni do konca letošnjega leta. Prejeli smo že nekaj pohval zainteresirane javnosti, čeprav je bila sistemska rešitev na prostorskem portalu občine objavljena šele pred dvema tednoma.”
Kakšne so poglavitne spremembe/izboljšave, če primerjamo stari in novi sistem?
“Poglavitna sprememba in izboljšava je vsekakor, da se sedaj vsa dokumentacija in informacije o prostorskem aktu vnašajo na enem mestu in se sistematično hranijo tako, da lahko enostavno pregledujemo dokumentacijo skozi vse faze sprejemanja akta. S tem smo v primerjavi s starim sistemom izboljšali preglednost gradiv veljavnih prostorskih aktov, povečali dostopnost in uporabno vrednost gradiv ter zmanjšali možnost napak pri vnosu. Z odpiranjem podatkov smo povečali možnost participacije javnosti v fazi javnih razgrnitev prostorskih aktov in možnost za razvoj podjetniške iniciative na področju različnih storitev. Vzpostavili smo tudi kvalitetno osnovo za izmenjavo podatkov s sistemom ePlan, ki ga bo uvedlo Ministrstvo za okolje in prostor.”
Kakšne koristi novega sistema (časovne, finančne, kadrovske…) pričakujete oz. že zaznavate spremembe v primerjavi s starim sistemom?
“Z uporabo novega sistema se je povečala učinkovitost dela strokovnih sodelavcev, kar posledično za občino predstavlja časovno in kadrovsko korist. Za zunanje dejavnike, kot so občani, investitorji, nevladne organizacije in ostalo splošna javnost, pa se z višanjem nivoja storitev in boljšim sodelovanjem pri upravljanju mesta ter prihranku časa in poti, ki so jih pred uvedbo sistema potrošili v postopkih sodelovanja, pa se kaže časovna in s tem posredno tudi finančna korist.”
Kakšna je uporabna/dodana vrednost sistema pri pripravi javnih razgrnite in javnih objav prostorskih aktov za vašo občino?
“Kot že predhodno pojasnjeno, je dodana vrednost sistema pri pripravi javnih razgrnitev in objav prostorskih aktov vsekakor ta, da omogoča javnosti dostopnost do podatkov o in iz občinskih prostorskih aktov 24 ur na dan. Vsekakor pa je za vsakodnevno delo s sistemom nepogrešljiva tudi preglednost in bolj enostavna uporaba, ki jo sistem omogoča.”
Je rešitev uporabna/ zanimiva tudi za druge občine? Se že kaže zanimanje za uporabo/implementacijo na drugih občinah?
“Na Mestni občini Maribor razmišljamo, da bi sosednjim občinam ponudili souporabo naše infrastrukture za prostorske informacije in tudi sistema za podporo pri pripravi javnih razgrnitev in javnih objav prostorskih aktov. Menimo, da bi s tem operacionalizirali sodelovanje med občinami tudi na področju urejanju prostora in hkrati znižali stroške digitalizacije in informatizacije področja prostora (doseganje ekonomije obsega). V prihodnje se bomo s takšnimi pobudami začeli obračati na sosednje občine.”
Kakšna je uporabna/dodana vrednost sistema za občane in splošno javnost? Kaj bodo pridobili s tem sistemom?
“Občani in splošna javnost so z novim sistemom pridobili možnost vpogleda v veljavne občinske prostorske akte kjerkoli in kadarkoli, v postopkih javnih razgrnitev pa možnost vpogleda v dokumentacijo, enostavnejšo oddajo pripomb, večjo preglednost določenih pravil glede pogojev graditve in s tem posledično višjo stopnjo varovanja javnega interesa na področju urejanja prostora.”
Vemo, da je sprejem OPN-ja dolgotrajen proces, ki lahko traja leta, bo sistem omogočal hitrejše sprejeme tako na občinski kot na državni ravni?
“Sistem bo optimiziral in pospešil delo občinske oprave na področju občinskega prostorskega načrtovanja. Prav tako bo pospešil sprejem in obdelavo pripomb na občinske prostorske akte.
Država oz. ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pa razvija lasten informacijski sistem za področje prostorskega načrtovanja (ePlan), ki pa še ni v uporabi. Z MOP smo dogovorjeni, da bosta rešitvi povezani, kar pomeni, da bo izmenjava podatkov v postopkih priprave in sprejema prostorskih aktov potekala učinkoviteje in hitreje, s čimer bomo pospešili tudi postopke priprave in sprejema prostorskih aktov, ki potekajo na državni ravni. Logična posledica povezanosti sistemov bo tudi pospešeno pridobivanje soglasij državnih organov na naše prostorske rešitve, kar bo predvidoma prineslo pospešen sprejem občinskih prostorskih aktov in posledično prostorski razvoj občine.”
Na vprašanja sta odgovarjali:
- Maja Reichenberg Heričko, Sektor za urejanje prostora Mestne občine Maribor,
- Lucija Unuk, Služba za geografski informacijski sistem in obdelavo podatkov v Uradu za komunalo, promet in prostor Mestne občine Maribor