Domen Gril diplomant 1. in 2. stopnje ter prejemnik Prešernove nagrade Fakultete za upravo je trenutno zaposlen na Univerzi v Bergnu kot višji izvršni svetovalec/znanstveni koordinator. V prostem času se rad posveča dejavnostim v naravi in uživa v vožnji z motorjem. Glavna odločitev za selitev v tujino je bila želja po nečem novem, novih izzivih in domačemu počutju na Norveškem.
Domen, v novembru zaključuješ mandat varuha študentov na naši fakulteti? Kako bi opisal tvojo izkušnjo? Bi ocenil, da je bil tvoj mandat uspešen?
Objektivno gledano so se uspešno rešili vsi primeri. Upam, da so bili tudi študentje zadovoljni s samimi postopki in seveda tudi s končnimi rešitvami. Osebno bi opisal izkušnjo kot izpopolnjujočo, saj s svojo prisotnostjo študentom omogočiš lažjo pot skozi študijski proces, ob tem pa si deležen hvaležnosti, ki je sama po sebi neprecenljiva.
Zakaj si se v prvi vrsti sploh odločil za kandidaturo za varuha študentov?
V prvi vrsti sem želel pomagati študentom skozi težke situacije, s katerimi se soočajo v obdobju študija, hkrati pa sem želel tudi prispevati h grajenju kulture sprejemanja in jim zagotoviti, da niso prepuščeni sami sebi v težkih okoliščinah. Tovrstna dejanja se posledično odražajo tudi pri grajenju splošne kulture, ne samo znotraj visokošolskega sistema, temveč tudi v družbi kot celoti. Vsak posameznik lahko zasnuje svetlejšo prihodnost, korak po korak, skozi funkcijo, kot je denimo varuh študentov.
Si imel veliko dela? S kakšnimi primeri si se v največji meri srečeval? Kje naši študentje naletijo na največ težav?
Najpogosteje se študentje spopadajo s tehničnimi vprašanji, vezanimi na izpitne roke, mentorstvi in splošnimi življenjskimi pomisleki, kot na primer, kakšne so priložnosti študenta po končanem študiju in kako lahko določena smer študija vpliva na njihovo prihodnost.
Veliko vprašanj je možno rešiti v dokaj kratkem obdobju. Pridejo pa tudi vprašanja, ki enostavno potrebujejo več pozornosti zaradi njihove občutljive narave, vendar so le-ta redkejša. Včasih pa kot varuh dobiš tudi kakšno zelo zapleteno vprašanje, kot recimo “kateri predmeti so lahki?”. Tukaj ni bilo najlažje podati preprostega odgovora. *smeh*
Varuh študentov predstavlja vez med študentom in vodstvom/organi fakultete v primeru reševanja študijske problematike, nesoglasij in sporov, bi ocenil sodelovanje s študentom in vodstvom/organom uspešno in konstruktivno?
V obdobju mojega mandata sicer ni bilo velikih sporov med organi fakultete oziroma vodstvom in študentom, sodelovanje pa je v vseh primerih potekalo uspešno in konstruktivno. Splošno gledano bi dodal, da dokler reševanje potencialne problematike in sodelovanje med varuhom, študentom in vodstvom temelji na medsebojnem spoštovanju, se večina zadev lahko reši v dobrem duhu.
Si za opravljanje dela opravil kakšno izobraževanje? Med opravljanjem funkcije se varuh študentov lahko sreča s primeri, ki za študenta predstavljajo veliko psihično breme. Če se nisi, bi bilo tovrstno izobraževanje za varuha v prihodnosti priporočljivo?
Za opravljanje funkcije varuha sem v začetku opravil online izobraževanja ter se udeležil programa za zaupne osebe na Norveškem. Kasneje so bila izobraževanja preurejena zgolj v fizično obliko na Univerzi v Ljubljani, tako da se jih zaradi razdalje nisem uspel udeležiti. Sem pa seveda uporabil gradivo, ki mi je bilo poslano naknadno.
Bodočemu varuhu bi definitivno močno predlagal, da se redno udeležuje usposabljanja zaupnih oseb Univerze v Ljubljani.
Vse zadeve obravnavaš zaupno in anonimno? Je anonimnost res zagotovljena? Naša fakulteta je majhna, se ti ne zdi, da kljub temu, da ne omeniš imena, vpleteni vedo, za katero osebo gre?
Definitivno. Ob sprejemu funkcije varuha sem se zavezal k strogi zaupnosti in anonimnosti vseh zadev. Študentje morajo imeti popolno zaupanje v varuha, drugače funkcija nima smisla. Varuh je oseba, ki ji posamezniki zaupajo svoje težave in izzive in ki mora po najboljših močeh pomagati do optimalne rešitve. V primeru, da bi se moralo uporabiti ime in priimek neposredno, se seveda s študentom o tem predhodno posvetuje in ponudi možnosti za nadaljnje korake. Ne nazadnje ležijo končne odločitve o postopanju na študentih samih.
Živiš in delaš v tujini, je to tvoje delo varuha oteževalo?
Ne bi rekel, da je moje življenje v tujini oteževalo delo kot tako – bolj bi poudaril, da sem jaz osebno želel biti fizično prisoten za študente. Lažje vzpostaviš vez z njimi, zagotoviš pristnost in tako omogočiš še bolj odprto komunikacijo. Težje je bilo sicer izvesti osvetlitev samega varuha v sklopu fakultete, kjer bi se lahko funkcija predstavila v smislu informativnega dogodka.
Veliko večino izzivov je bilo možno rešiti z uporabo sodobne tehnologije, seveda. Predvsem so na začetku mojega mandata prevladovale razmere COVID-19 in tako ni bilo mogoče izvajati posvetovanj v standardni obliki. Sem pa vmes za kratek čas tudi pripotoval nazaj v Slovenijo in si takrat vzel čas za srečanje v živo. Primer, ki sem ga obravnaval v takratnem obdobju, je bil en bolj kompleksnih in sem želel osebi omogočiti popolnoma varno in pristno okolje za pogovor.
Mandat novembra zaključuješ, zakaj bi nekomu predlagal, da se prijavi na razpis za varuha študentov?
Funkcija je namenjena ljudem, ki jim sočutje do sočloveka ni tuje in ki z veseljem priskočijo na pomoč posameznikom v stiski. V primeru, da se nekdo vidi v tem opisu, potem mu/ji seveda predlagam, naj se na razpis za varuha prijavi. Hkrati lahko funkcija služi kot dobra vaja v okviru mediacije med različnimi deležniki, ki so vpleteni v sam proces, ob enem pa kot varuh spoznaš tudi pravno podlago, na kateri temelji visokošolski sistem.
Kakšne so prednosti opravljanja te funkcije? Katere kompetence si pridobil med opravljanjem funkcije?
Ena prednost funkcije je zagotovo ta, da lahko študentom nudiš pomoč, ko jo najbolj potrebujejo. Spet v drugem pogledu se uspeš kot varuh spoznati z različnimi organi fakultete/univerze in njihovim delovanjem, saj moraš ostati konstantno v stiku z njimi.
So morda tudi kakšne slabosti?
Hm… niti ne.
Bi komu prav posebej odsvetoval prijavo na razpis?
To funkcijo bi zagotovo odsvetoval ljudem, ki so čustveno preobčutljivi. Seveda to ne pomeni, da le-teh ne smeš izkazati oziroma jih moraš posebej skrivati. Na koncu dneva mora vseeno razum voditi odločitve (skupaj s sočutjem), te pa morajo temeljiti na poštenosti, pravilih in pravni podlagi. Hkrati bi močno odsvetoval funkcijo tudi posameznikom, ki bi to opravljali zgolj zato, ker »dobro izgleda« v življenjepisu.
Kakšen je tvoj nasvet bodočemu varuhu študentov?
Opravljaj funkcijo s srcem. Naj te vodi želja po zagotavljanju pravičnosti in varnosti študentom ter konstruktivnega reševanja potencialnih sporov. Ob prvem stiku postavljaj vprašanja in s tem poskusi pridobiti čim boljšo sliko dejanske situacije. S tem boš lažje precenil/a obsežnost in resnost nastale dileme, hkrati pa boš že lahko osnoval/a nadaljnje korake.