
Prilagajanje delovnopravne zakonodaje aktualnim razmeram ostaja izziv, ki se mu ni mogoče izogniti, so se strinjali ustavni sodnici iz Slovenije in Litve ter litvanska profesorica in norveški profesor delovnega prava, ki so sodelovali na okrogli mizi o človekovih pravicah na trgu dela. Na podlagi izkušenj iz teh treh evropskih držav, v katerih delujejo, so opozorili na pomembne spremembe, ki se vsakodnevno dogajajo na trgu dela in vplivajo na pravni, socialni in ekonomski položaj delavcev.
Pravice delavcev so zapisane v ustavi
Delovnopravno zakonodajo in prakso v Litvi sta predstavljali dr. Daiva Petrylaitė, profesorica delovnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Vilni in ustavna sodnica na Ustavnem sodišču Litve, ter dr. Vida Petrylaitė, izredna profesorica delovnega prava in prava socialne varnosti na Pravni fakulteti Univerze v Vilni. V leta 1992 sprejeti ustavi je delavskim socialnim pravicah namenjen poseben del; delavci imajo tako zagotovljeno pravico do pravičnega plačila, varnih in zdravih delovnih pogojev, plačanega letnega dopusta ipd.
Prakso v eni od pregovorno vzorno urejenih skandinavskih držav je predstavil dr. Diego Praino, izredni profesor javnega prava na Business School na Univerzi Oslo Metropolitan na Norveškem. Tudi norveška, več kot 200 let stara ustava, varuje določene človekove pravice, povezane z delom, ob tem pa imajo pomembno vlogo tudi dobro organizirani sindikati in delavska združenja.
Dobri predpisi sami po sebi še ne zagotavljajo spoštovanja v praksi
O slovenskih praksi je spregovorila dr. Neža Kogovšek Šalamon, docentka in ustavna sodnica na Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Poudarila je, da je težko podati splošno oceno stanja spoštovanja človekovih pravic na trgu dela brez pregleda številnih študij, raziskovalnih poročil in sodne prakse delovnih sodišč, brez dvoma pa še vedno obstaja vrsta izzivov na tem področju, saj dobro razvita delovnopravna zakonodaja še ne pomeni, da se bo predpise tudi spoštovalo v praksi.
Da je treba zakonodajo in druge predpise stalno prilagajati in posodabljati glede na spreminjajoče se razmere, ki so posledica različnih dejavnikov (digitalizacija, globalizacija, migracije), se je zelo očitno pokazalo tudi ob pandemiji Covid-19. Zaradi splošnega zaprtja se je delo v veliki meri iz delovnega okolja preselilo na dom, z delom na daljavo pa so se pojavili tudi novi izivi, kot je na primer definicija delovnega časa med delom na domu. Prav tako se zaradi novih razmer spreminja, na primer, definicija delavca.
Okrogla miza je sicer del serije dogodkov, ki jih Fakulteta za upravo vsako leto organizira, da bi z njimi spodbudila razprave o pomembnih družbenih izzivih, s katerimi se soočamo v sodobnem času. Fotografije z dogodka so na voljo med multimedijskimi vsebinami.