Pravno svetovanje je zanimiva dejavnost, ki se izvaja pri nas in v drugih državah v zelo pestrih oblikah. S pravnim svetovanjem se najbolj usmerjeno, za svoj vsakdanji kruh, ukvarjajo odvetniki in vsaj delno drugi kvalificirani pooblaščenci strank v (u)pravnih postopkih (npr. davčni svetovalci, projektanti). Tovrstno svetovanje je sestavni del delovanja kateregakoli pravnika in vrste drugih poklicev, katerih dejavnost je (tudi) pravno določena. Pravo, kot ga najdemo v zapisanih načelih in pravilih predpisov, je namreč neredko nejasno, predvsem pa vsaka norma ni svet zase, temveč jo je treba razumeti v širšem okviru celotnega (u)pravnega sistema, kombinirati s teoretičnimi vodili in z bolj ali manj ustaljeno sodno prakso o dani in podobnih določbah.
Pravne norme naj bi bile sicer po definiciji splošne in abstraktne. Kot take se pri aplikaciji na konkreten dejanski stan včasih izkažejo za tako odprte, da jih je moč razlagati dvoumno, oziroma ni jasno opredeljenega razmerja med posameznim pravilom in drugimi merodajnimi normami in standardi. Razlaga in uporaba predpisov v vsakdanjem življenju bosta tako kljub stremljenjem k enoznačni besedi in aplikaciji istih pravil v istovrstnih položajih ostala posebna dejavnost. In to drži nasploh in posebej v upravnih razmerjih, ki so pravno močno pogojena, saj se v njih razrešuje odnos med oblastjo in posameznimi osebami. To velja tudi v prihodnje, ko bi se naj pod vplivom smernic OECD, Evropske komisije in oblasti v Sloveniji uresničilo prizadevanje za »pametne« ali boljše predpise, ki vključuje analizo stanja in posledic predpisa, sodelovanje z javnostmi in ustrezno nomotehniko ter odpravo administrativnih ovir, zaradi česar naj bi bila razlaga predpisa lažja.
Ena od oblik svetovanja, zlasti na pravnem področju, so t. i. klinike. Te običajno delujejo na fakultetah kot inovativni model poučevanja oziroma kot (najpogosteje spletni) forum, na katerega se obrnejo različni deležniki. Odgovore na vprašanja pod vodstvom profesorjev pripravljajo študenti določenih študijskih programov, ponavadi višjih letnikov. Klinike lahko delujejo tudi prek raznih združenj. Študenti ali drugi mlajši sodelujoči profesionalci tako pridobijo predvsem praktične izkušnje z reševanjem resničnih življenjskih problemov. Uporabniki pa dobijo praviloma kratek, a usmerjen brezplačen nasvet za svoj položaj. Posebej poznane so pravne klinike, splošne ali specializirane, recimo za pravice otrok, delovno-pravna vprašanja ali davke, zaslediti pa je tudi druge multidisciplinarne forume, npr. za energetsko-okoljske zadeve. Uporabniki teh klinik so različni posamezniki, nevladniki ali tudi profesionalci, npr. uradne osebe, ki vodijo (u)pravne postopke ali celo pripravljajo predpise. Včasih je pomoč omejena na socialno šibkejše uporabnike. Bistvena dodana vrednost teh klinik je za uporabnike praviloma v tem, da se posamična vprašanja in odgovori posplošijo in so tako uporabni za širši krog, ne le posamezne stranke.
Navedene značilnosti in prednosti izkazuje in v več pogledih nadgrajuje Upravna svetovalnica, portal, ki sta ga leta 2009 vzpostavila Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani (FU) in Ministrstvo za javno upravo (MJU). V tem času se je oblikovalo kar okoli 1.500 primerov vprašanj in odgovorov s poudarkom na rabi Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in posebnih procesnih pravil oziroma dilem upravnega poslovanja. Projekt je bil med drugim uvrščen med finaliste na razpisu Evropske komisije za najbolj inovativne rešitve v javni upravi. Dnevno portal dosega okoli sto klikov. Letošnjo pomlad se načrtuje nadgradnja Upravne svetovalnice. To pomeni nov zagon sprejemanja aktualnih vprašanj, pri čemer bodo poleg pedagogov in sodelavcev na FU ter MJU kot mentorji sodelovali tudi visoki uradniki z različnih upravnih področij. Mentorji bodo magistrskim študentom, ki bodo v glavnini pripravljali odgovore, nudili ustrezne smernice in podporo. Tako bo uporabnikom posredno zagotovljena še boljša storitev.
Nenazadnje bo Upravna svetovalnica lahko eden od vhodnih virov za analizo stanja upravnih postopkov pri nas in s tem podlaga za načrtovan novi ZUP, ki naj bi področje normiral bolj načelno in vključujoče, kot izhaja iz današnjega zakona.
Obiščite Upravno svetovalnico, kajti ponuja vam pravo za vse, tj. pravo rešitev oziroma pravo kot mehanizem preprečevanja in razreševanja sporov v družbenih odnosih!
Prof. dr. Polonca Kovač, predavateljica za področje upravnega prava in javne uprave in vodja projekta Upravna svetovalnica na Fakulteti za upravo UL
Viri:
- Kovač, P., Sever, T. (2015): Collaborative public administration and administrative procedures: the Administrative Consultation Wiki. Teorija in praksa, 52, št. 5, str. 971–992, http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/TiP2015_5_KovacSever.pdf.
- Stare, J., Pečarič, M. (ur.) (2021): Znanost o javni upravi. Ljubljana: Fakulteta za upravo.
- Upravna svetovalnica, https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Glavna_stran
- Vogler, V. R. (2013): Innovatives Studienmodell oder unerlaubte Rechtsberatung? Zeitschrift für das Juristische Studium, str. 135–140.
- spletne strani o pravnih klinikah, npr. https://www.pf.uni-lj.si/ob-studiju/pravne-klinike/; https://www.pravo.unizg.hr/plus/klinika; https://www.pravozavse.si/pravna-klinika/