Razvoj okvira pripravljenosti na umetno inteligenco za k državljanom usmerjeno javno upravljanje (J5-50165)
Vodja: prof. dr. Aleksander Aristovnik
Poslanstvo projekta je izboljšati delovanje javne uprave in okrepiti hibridno javno upravljanje z zagotavljanjem okvira za JU, da bo lahko izmerila svojo pripravljenost na umetno inteligenco in ustrezno ukrepala za izkoriščanje potenciala, ki ga ima umetna inteligenca. Tako bo razvit obsežen metodološki okvir, ki bo temeljil na zasnovi mešanih metod in bo služil kot celostna smernica za javno upravo, da bo ocenila svojo pripravljenost za prevzem tehnologij umetne inteligence v javni upravi. Natančneje, inovativen in celovit okvir bo temeljil na izvirni metodologiji iz obstoječih okvirov ocenjevanja UI/pametne/digitalne pripravljenosti in bo temeljil na teorijah sprejemanja tehnologije – nadgrajen z UI specifikami in razširjenim Leavittovim diamantnim modelom, ob upoštevanju prekrivanja načel javnega upravljanja. Predlagani okvir naj bi bil prilagojen posebnim značilnostim slovenske javne uprave, vključno z razsežnostmi javnega upravljanja, deležnikov in okolja, ter razvit v skladu z obsežnim naborom glavnih praks javnega upravljanja (neo-Weberijansko upravljanje, post-NPM, dobro upravljanje in hibridno javno upravljanje) ter ustrezna načela. Zaradi kompleksnosti problematike so predvideni interdisciplinarni pristopi. Pričakuje se torej vrsta izjemnih raziskovalnih rezultatov, ki bodo prispevali k znanstvenemu in praktičnemu razvoju področja javne uprave.
Raziskovalni projekt bo razvil celovit interdisciplinarni metodološki okvir, ki bo omogočal ocenjevanje merjenja pripravljenosti v javni upravi glede na različne poddimenzije. Metodološki okvir mora temeljiti na kvantitativnih (npr. ankete zaprtega tipa, mikropodatki itd.) in kvalitativnih (npr. polstrukturirani intervjuji, fokusne skupine) podatkih, analiziranih z uporabo več metod (bibliometrična analiza, podatkovno rudarjenje, analiza vsebine, strokovni pregledi, dinamične metode itd.). Intenzivna uporaba predlaganega celovitega okvira bo javni upravi omogočila sprejemanje bolj informiranih in zanesljivejših odločitev, ki temeljijo na podatkih, in kar je še pomembneje, da bo javna uprava imela večjo vrednost za javnost. Kompleksna narava tehnologij umetne inteligence bo obravnavana z interdisciplinarnim pristopom, ki bo olajšal doslej še nedosežen sistemski način merjenja pripravljenosti umetne inteligence za javno upravljanje, osredotočeno na državljane. S tem bodo postavljeni pomembni temelji za nadaljnjo posodobitev javne uprave in za ustrezno prilagajanje izzivom digitalne transformacije.
Trajanje projekta (od/do):
1. 10. 2023 – 30. 9. 2026
Naročnik:
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Financiranje:
Projekt je financiran s 2571 letnimi urami cenovnega razreda A za obdobje 3 let
Sestava projektne skupine in povezave na SICRIS
dr. Matej Babšek (od 15.1.2024)
dr. Zoran Aralica (od 11.3.2024)
Delovni program je sestavljen iz petih delovnih sklopov (delovnih svežnjev), ki bodo pomagali pri temeljitem preverjanju dela med raziskovalnim projektom.
Povzetek delovnega programa je predstavljen v preglednici 1.
Delovni sveženj | Naloge | Mejnik | Metodologija |
DS1: Dejavniki in elementi celovitega okvira pripravljenosti na umetno inteligenco (AI) za javno upravo | T1.1: Bibliometrična in vsebinska analiza AI tehnologij v javni upravi
T1.2: Podatkovno rudarjenje javnih podatkovnih baz T1.3: Analiza vsebine tehnologij umetne inteligence v javni upravi T1.4 Revizijsko srečanje s strokovnjaki javne uprave |
M1: Končni seznam dejavnikov, ki določajo pripravljenost javne uprave na AI | – Bibliometrična analiza
– Vsebinska analiza – Podatkovno rudarjenje – Strokovne revizije |
DS2: Razvoj okvira | T2.1: Oblikovanje okvira
T2.2: Razvoj kriterijev okvira T2.3: Razvoj pravil ocenjevanja T2.4: Testiranje okvira |
M2: Začetni nabor poddimenzij za ocenjevanje pripravljenosti javne uprave na AI |
– Strokovno odločanje – Kvalitativne metode – Dinamične metode |
DS3: Uporaba in potrjevanje okvira v javni upravi | T3.1: Identifikacija deležnikov in primerov uporabe
T3.2: Zbiranje in predhodna obdelava podatkov T3.3: Vsebinska validacija statistično prikazanega okvira T3.4: Modifikacija in finalizacija okvira |
M3: Končni niz potrjenih poddimenzij za ocenjevanje pripravljenosti PA na AI | – Kvalitativne metode
– Kvantitativne metode – Kombinirane metode – Revizija okvira |
DS4: Oblikovanje celovitega okvira | T4.1: Poddimenzije in integracija okvirja v orodje
T4.2: Predlagani ukrepi za deležnike v javni upravi |
M4: Integrirano in celovito orodje, dopolnjeno s predlaganimi upravljavskimi ukrepi za deležnike javne uprave | – Sinteza okvira
– Odprtokodno programiranje – Sistemi za podporo odločanju – Določitev referenčnih vrednosti |
DS5: Distribucija in promocija | T5.1: (Med)narodni promocijski dogodek in priročnik
T5.2: Strokovne publikacije in dejanski učinki T5.3: Visoko kakovostne raziskovalne publikacije |
M5:Strokovni in znanstveni dogodki in publikacije o AI tehnologijah v javni upravi | – (Med)narodni dogodki
– Konference – Številni difuzijski kanali |