UVAJANJE UMETNE INTELIGENCE V JAVNO UPRAVO IN SPREJEMANJE DRŽAVLJANOV: PRIMERJAVA MED HRVAŠKO IN SLOVENIJO (BI-HR/25-27-033)
Vodja: prof. dr. Aleksander Aristovnik
Umetna inteligenca se hitro razvija za uporabo v javni upravi. S sprejetjem umetne inteligence javna uprava izboljša svojo učinkovitost, natančnost in zagotavljanje storitev, hkrati pa obravnava etične vidike in preglednost za povečanje zaupanja državljanov. Poleg tega je sprejemanje državljanov močno odvisno od njihovega razumevanja prednosti umetne inteligence, zaščitnih ukrepov pred pristranskostjo in varstva njihovih osebnih podatkov, kar od vladnih organov zahteva močna komunikacijska in izobraževalna prizadevanja. Vendar pa je malo empiričnih dokazov za oceno teh trditev; zato je nujna celovita preučitev različnih sistemov, tudi v Sloveniji in na Hrvaškem. Posledično bo ta raziskava prispevala k razumevanju uspehov in izzivov, s katerimi se soočajo prvi uporabniki, in poudarila ključno vlogo sprejemanja državljanov za uspešno sprejetje umetne inteligence v javni upravi.
Raziskava bo zasledovala dva cilja. Prva je primerjava, kako je uvedba umetne inteligence v javni upravi povezana s percepcijo in odnosom državljanov v Sloveniji in na Hrvaškem. Drugi cilj je povezovanje raziskovalcev in krepitev njihovega sodelovanja na področju aplikacij umetne inteligence v javni upravi. Raziskava se bo osredotočila na učinkovitost uvajanja umetne inteligence z analizo sekundarnih podatkov, ki ocenjujejo uspešnost Slovenije in Hrvaške glede na različne indekse (AI Readiness Index, DESI, Open Government Data Index ipd.) in analizo sprejemanja umetne inteligence med državljani. umetne inteligence v javni upravi (Eurobarometer ipd.), ki ga dopolnjujejo analize uglednih institucij na tem področju, kot so EU, OECD, Svetovna banka, Združeni narodi idr. raziskali z intervjuji in anketami v Sloveniji in na Hrvaškem.
Trajanje projekta (od/do):
od 1. 1. 2025 do 31. 12. 2026
Naročnik:
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Projektni partner:
Institue of Economics, Zagreb (EIZ)
Financiranje:
Sestava projektne skupine s povezavami na SICRIS:
Sestava projektne skupine v partnerski državi:
dr. Zoran Aralica
dr. Jelena Budak
Bruno Škrinjarić
Cilji aktivnosti bilateralnega sodelovanja
Aktivnost bilateralnega sodelovanja skuša pomagati krepiti znanje oblikovalcev politik v Sloveniji in na Hrvaškem. Poleg tega aktivnost bilateralnega sodelovanja vključuje pomembne elemente razširljivosti, saj bodo rezultati zagotovili okvir za nadaljnje empirične študije, ki so prenosljive v mednarodni kontekst. Dodano vrednost sodelovanja med raziskovalci iz Slovenije in Hrvaške predstavlja izmenjava specifičnih znanj in izkušenj.
Glavni cilji sodelovanja so:
1) združiti teoretično in empirično perspektivo predstavljene raziskovalne teme;
2) vzpostaviti osnovo za prihodnje sodelovanje pri raziskovalnih projektih; in
3) okrepiti/vključiti sodelovanje med mladimi in izkušenimi raziskovalci.
Vsi raziskovalci, ki bodo vključeni v to aktivnost bilateralnega sodelovanja, so strokovnjaki na svojih področjih. Predlagana raziskava bo na sistematičen in celovit način prispevala k splošni literaturi z novimi teoretičnimi in empiričnimi dokazi. Empirična analiza bo vpeta v poglobljeno teoretično in metodološko ozadje. Rezultati te raziskave bodo prispevali k akademskemu in praktičnemu znanju ter bodo v pomoč raziskovalcem in praktikom na tem področju pri raziskovanju v teoriji in praksi. Komplementarnost se bo izvajala z združevanjem teoretičnih in empiričnih vprašanj. Poleg tega je aktivnost bilateralnega sodelovanja dobra priložnost za vključevanje mladih raziskovalcev v mednarodno sodelovanje, saj oba partnerja v raziskovalno delo vključujeta izbrane mlade doktorske študente ali podoktorske raziskovalce. Študentje obeh institucij bodo prav tako imeli koristi, saj oba vodja aktivnosti bilateralnega sodelovanja načrtujeta, da bosta glavne rezultate raziskave predstavila med svojimi gostujočimi predavanji na partnerskih institucijah. Predvideni so skupni prispevki na izbranih mednarodnih konferencah. Izid sodelovanja naj bi bil viden tudi v obliki znanstvenih člankov, objavljenih v nekaterih visoko indeksiranih (ISI) revijah.