MERJENJE DELOVANJA HIBRIDNE ORGANIZACIJE: BIBLIOMETRIČNI PREGLED IN PRIHODNJE USMERITVE (BI-FIN/25-27-008)
Vodja: prof. dr. Aleksander Aristovnik
Hibridne organizacije so posledica hibridizacije profitnih in neprofitnih dimenzij. Hibridnost vključuje medsebojno delovanje med vlado, civilno družbo in gospodarstvom. Natančneje, gre za ciljno usmerjene aktivnosti v solastništvu, neskladne cilje in vzporedno institucionalno logiko. Vključuje tudi množico virov financiranja in spreminjajočo se naravo finančnega in družbenega nadzora na teh področjih dejavnosti. Hibridne organizacije kot take delujejo na meji med neprofitnim (ali javnim) in profitnim (ali zasebnim) sektorjem ter so hkrati tržno usmerjene in poslansko usmerjene. Če povzamemo, izkazujejo več logikov ustvarjanja vrednosti s kombinacijo ekonomskih in družbenih vrednot. Vendar pa je merjenje delovanja hibridnih organizacij vse prej kot lahka naloga, kar nakazuje potrebo po celoviti znanstveni obravnavi. Posledično bo ta raziskava prispevala k razumevanju vseh izzivov, s katerimi se soočajo hibridne organizacije pri merjenju delovanja, in bo poudarila kritično vlogo ustreznih orodij za merjenje delovanja za takšne organizacije.
Primarni cilj raziskave je preučiti trende in prihodnje usmeritve merjenja delovanja v hibridnih organizacijah z upoštevanjem specifičnih implikacij za Slovenijo in Finsko. Na začetku se bo raziskava osredotočila na analizo teh trendov z bibliometrično analizo ustrezne znanstvene literature. Nato bo opredelil morebitne prihodnje smeri za merjenje delovanja v hibridnih organizacijah. Glede na to, da je izbira ustreznega orodja za ocenjevanje delovanja zahtevna naloga za hibridne organizacije, bo obsežen pregled obstoječih rešitev zagotovil koristen vpogled. To lahko olajša nadaljnji napredek pri merjenju delovanja hibridnih organizacij in izboljša splošno medsebojno delovanje med vlado, civilno družbo in gospodarstvom.
Trajanje projekta (od/do):
od 1. 1. 2025 do 31. 12. 2026
Naročnik:
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Projektni partner:
Faculty of Management and Business, Tampere University
Financiranje:

Sestava projektne skupine s povezavami na SICRIS:
prof. dr. Aristovnik (vodja)
Člani projektne skupine v sodelujoči državi:
dr. Jarmo Vakkuri
dr. Jan-Erik Johanson
Elina Vikstedt
Cilji aktivnosti bilateralnega sodelovanja
Aktivnost bilateralnega sodelovanja skuša pomagati krepiti znanje oblikovalcev politik v Sloveniji in na Finskem. Poleg tega aktivnost bilateralnega sodelovanja vključuje pomembne elemente razširljivosti, saj bodo rezultati zagotovili okvir za nadaljnje empirične študije, ki so prenosljive v mednarodni kontekst. Dodano vrednost sodelovanja med raziskovalci iz Slovenije in Finske predstavlja izmenjava specifičnih znanj in izkušenj.
Glavni cilji sodelovanja so:
1) združiti teoretično in empirično perspektivo predstavljene raziskovalne teme;
2) vzpostaviti osnovo za prihodnje sodelovanje pri raziskovalnih projektih;
3) okrepiti/vključiti sodelovanje med mladimi in izkušenimi raziskovalci.
Vsi raziskovalci, ki bodo vključeni v to aktivnost bilateralnega sodelovanja, so strokovnjaki na svojih področjih. Predlagana raziskava bo na sistematičen in celovit način prispevala k splošni literaturi z novimi teoretičnimi in empiričnimi dokazi. Empirična analiza bo vpeta v poglobljeno teoretično in metodološko ozadje. Rezultati te raziskave bodo prispevali k akademskemu in praktičnemu znanju ter bodo v pomoč raziskovalcem in praktikom na tem področju pri raziskovanju v teoriji in praksi. Komplementarnost se bo izvajala z združevanjem teoretičnih in empiričnih vprašanj. Poleg tega je aktivnost bilateralnega sodelovanja dobra priložnost za vključevanje mladih raziskovalcev v mednarodno sodelovanje, saj oba partnerja v raziskovalno delo vključujeta izbrane mlade doktorske študente ali podoktorske raziskovalce. Študentje obeh institucij bodo prav tako imeli koristi, saj oba vodja aktivnosti bilateralnega sodelovanja načrtujeta, da bosta glavne rezultate raziskave predstavila med svojimi gostujočimi predavanji na partnerskih institucijah. Predvideni so skupni prispevki na izbranih mednarodnih konferencah. Izid sodelovanja naj bi bil viden tudi v obliki znanstvenih člankov, objavljenih v nekaterih visoko indeksiranih (ISI) revijah.