Naslov programa: NOPSI: Normativna in Organizacijska analiza področja odprtih Podatkov v Sloveniji (V5-2389)
Vodja: doc. dr. Tina Jukić
Projekt ima namen integralno nasloviti vprašanje organizacijske zrelosti javnih organizacij za odpiranje podatkov javnega sektorja (OPJS) v slovenskem upravnem okolju, in na podlagi tega ponuditi trajnostne rešitve, ki bodo zagotovile »privzeto« zrelost na »mezo« (tj. organizacijski) ravni. S preseganjem trenutnega »ad hoc« pristopa podpore javnim organizacij, ki se osredotoča na odpiranje posamičnih podatkovnih zbirk, si projekt prizadeva podpreti preobrazbo javnih organizacij v vodilnega akterja podatkovnega ekosistema, h kateremu bodo prispevale z visoko kakovostnimi OPJS in aktivno soustvarjale javne vrednosti ter nove in bolj kakovostne (uporabnikom prilagojene) javne storitve.
S tem namenom projekt zasleduje naslednje tri cilje (ki odražajo cilje št. teme razpisa 5.11.9):
– Sistematična in celostna analiza normativnega okvirja OPJS, s posebnim poudarkom na implementacijskih prizadevanjih glede Direktive (EU)2019/1024, Direktive 2007/2/ES in Uredbe (EU) 2018/1807 o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji.
– Razvoj digitalnega interaktivnega orodja, ki ima namen pomagati javnim organizacijam izboljšati splošno OPJS organizacijsko zrelost. Orodje bo sistematično naslavljalo celotno stanje znotraj organizacije ter ponujalo celosten prilagojen pristop in praktične nasvete k organizacijski preobrazbi, namesto parcialnih rešitev in podpore posameznim pobudam.
– Priprava sistematičnega okvirja za skrbništvo OPJS kot ključnega dejavnika, ki spodbuja vlaganje v organizacijsko zrelost na ravni posameznih organizacij. Projekt bo kritično ovrednotil format in dejavnosti ustanovljene mreže skrbnikov OPJS ter prispeval k tekočim prizadevanjem za opredelitev njihovega profila.
Cilje bomo dosegli s pomočjo interdisciplinarnega pristopa, ki temelji na sinergiji med akademskim okoljem, javno upravo in gospodarstvom ter premišljeni kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih metod, kot npr. sistematična normativna analiza, primerjalnopravna metoda, vsebinska sistematična analiza, polstrukturirani intervjuji, anketa, večparameterska metoda odločanja.
Na podlagi tega smo se zavezali k uresničevanju naslednjih 6 rezultatov:
– Celosten pregled dosedanjih merjenj OPJS z analizo po posameznih dimenzijah merjenja ter primerjalno z drugimi državami, vključenimi v raziskave.
– Opis in analiza slovenskega ter evropskega ustavnopravnega okvirja za nadaljnje zakonodajno urejanje na področju odprtosti podatkov ter normativna analiza (ustreznost implementacije, predlogi izboljšav v nacionalnem pravnem okvirju) pravnih ukrepov za implementacijo Direktive (EU)2019/1024, Direktive 2007/2/ES ter izvedbenih ukrepov v zvezi z Uredbo (EU) 2018/1807.
– Nabor spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikov odpiranja podatkov javnega sektorja, pripravljen na osnovi vsebinske analize relevantne literature inempirične raziskave v slovenskem upravnem okolju.
– Struktura modela za podporo merjenju zrelosti organizacij javne uprave za odpiranje podatkov z opredeljenimi utežmi posamičnih atributov modela.
– Orodje za podporo merjenju organizacijske zrelosti za odpiranje podatkov v organizacijah javne uprave.
– Poročilo o slovenskem sistemu podatkovnega skrbništva, ki bo kritično ovrednotilo trenutno stanje in na podlagi tega podalo konkretna priporočilaza sistemske izboljšave. Pri tem se bo posebna pozornost namenila profilu podatkovnega skrbnika, in sicer potrebnim kompetencam, odgovornostim, veščinam in virom za uspešno upravljanje njihovega poslanstva znotraj širšega sistema podatkovnega skrbništva.
Kot dodano vrednost projekta velja posebej izpostaviti tako izvirni prispevek k teoriji – (re)konceptualizacijo ideje organizacijske zrelosti z vidika slovenskega upravnega okolja, kot k praksi – razvoj prvega orodja za merjenje zrelosti javnih organizacij za OPJS iz in za države srednje in vzhodne Evrope, ki se lahko enostavno prilagodi in uporabi tudi v drugih državah regije s podobno upravno tradicijo.
Trajanje programa (od/do):
1. 10. 2023—31. 3. 2025
Naročnik:
Ministrstvo za digitalno preobrazbo
Financiranje:
Projekt je financiran v cenovnem razredu A za obdobje 18 mesecev.
Program dela na projektu je oblikovan na podlagi delovnih svežnjev (DS). Za vsak delovni sveženj smo v časovnem načrtu projekta predlagali čas trajanja, katere raziskovalne organizacije bodo izvedle posamezne raziskovalne aktivnosti ter kakšen bo rezultat.
Vsebina predlaganega projekta je smiselno organizirana v pet vsebinskih delovnih svežnjev (DS):
DS 1: Analiza stanja in trendov na področju OPJS v slovenskem upravnem okolju z mednarodno primerjavo
Cilj DS 1 je pripraviti celovito analizo stanja in trendov na področju OPJS v Sloveniji z mednarodno primerjavo. S tem si prizadevamo:
– Kronološko opredeliti in slediti trendom ter napredkom znotraj države.
– Pozicionirati Slovenijo na globalni oz. regionalni ravni glede napredka na področju OPJS.
DS 2: Sistematična in celostna analiza normativnega okvira odprtih podatkov javne uprave
Drugi DS predstavlja jedro normativne analize predlaganega projekta. Ker gre za izrazito večplasten in širok delovni sveženj, znotraj katerega bomo analizirali ureditev odprtih podatkov javne uprave v različnih normativnih kontekstih in različnih ključnih evropskih in nacionalnih zakonodajnih aktih, bo delo znotraj DS 2 razdeljeno v 4 delovne podsvežnje (PodS). Pri izvedbi tega delovnega svežnja bodo uporabljene vse klasične raziskovalne metode pravne znanosti.
DS 3: Razvoj metodologije in orodja za podporo merjenju zrelosti organizacij javne uprave za odpiranje svojih podatkov
Tretji delovni sveženj predstavlja jedro predlaganega projekta. Njegov cilj je razviti metodologijo in orodje za podporo merjenju zrelosti javnih organizacij za odpiranje svojih podatkov, konkretno v slovenskem upravnem okolju. Ker gre za vsebinsko obsežen in kompleksen delovni sveženj, bo delo organizirano v štiri delovne podsvežnje (PodS).
DS 4: Razvoj in testiranje orodja za merjenje zrelosti organizacij javne uprave za odpiranje svojih podatkov
Hierarhična struktura modela za merjenje organizacijske zrelosti za OPJS, vključno z njihovimi (uteženimi) atributi (rezultati DS 3), predstavljaizhodišče za razvoj aplikativnega spletnega orodja, ki bo na voljo za uporabo vsem organizacijam slovenske javne uprave.
DS 4 bo izveden v dveh korakih oz. podsvežnjih (PodS).
DS 5: Priprava sistemskega okvira za skrbništvo odprtih podatkov javne uprave v slovenskem upravnem okolju
DS 5 bo smiselno dopolnil obstoječa prizadevanja Ministrstva za digitalno preobrazbo na področju razvoja omrežja skrbnikov podatkov. Slovenija je vtem pogledu primerjalno gledano izrazito napredna, saj je med prvimi na svetu, ki takšno omrežje vzpostavlja. V okviru tega delovnega svežnja bomo
– na osnovi literature opredelili profil “idealnega” skrbnika OPJS;
– analizirali profile javnih uslužbencev, ki so v slovenski javni upravi trenutno odgovorni za odpiranje podatkov (njihova delovna mesta, odgovornosti);
– analizirali njihove kompetence za skrbništvo odprtih podatkov;
– primerjali raven njihovih veščin s profilom “idealnega” skrbnika podatkov;
– kritično ovrednotili format in dejavnosti sistema podatkovnega skrbništva ter na podlagi tega pripravili priporočila za sistemske izboljšave.
Na tej osnovi bodo pripravljene tudi smernice za oblikovanje ustreznih usposabljanj za skrbnike podatkov, ki bodo služile Upravni akademiji in drugim relevantnim oz. zainteresiranim organizacijam pri pripravi programa usposabljanj za javne uslužbence.
Vzporedno s temi petimi vsebinskimi delovnimi svežnji (DS) bodo ves čas trajanja projekta (in tudi po zaključenem projektu) potekali še trije DS, ki bodo zagotovili učinkovito organizacijo na projektu, uspešno doseganje vseh ciljev in rezultatov projekta, kot tudi skladnost projekta z načeli odprte znanosti:
DS 6: Diseminacija rezultatov
Vsi partnerji projekta bodo tekom celotnega projekta, kot tudi po zaključenem projektu, aktivno vključeni v diseminacijske aktivnosti, s katerimi bomo zagotovili maksimalen doseg domače in mednarodne strokovne, znanstvene in laične javnosti.
DS 7: Upravljanje z raziskovalnimi podatki
DS 7, ki ga bo vodila FU UL, bo potekal vzporedno z vsemi prej naštetimi DS. Njegov namen bo zagotoviti ustrezno ravnanje z raziskovalnimi podatki in, po zaključku projekta, njihovo objavo v repozitoriju raziskovalnih podatkov (Arhiv družboslovnih podatkov) upoštevaje določila Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (Uradni list RS, št. 059/2023).
Na začetku projekta bo vodilni partner projekta (FU UL) pripravil Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki in partnerjem predstavil njihove obveznosti glede ravnanja z in objavo raziskovalnih podatkov.
DS 8: Management projekta
Vodja projekta bo doc. dr. Tina Jukić (FU UL), vsak delovni sveženj pa bo imel svojega vsebinskega vodjo. FU UL bo vodila DS 1, DS 3, DS 5, 6, 7 in 8.PF UL in IPP bosta vodila DS 2, Arctur d.o.o. pa DS 4.
V 1. mesecu projekta se začneta izvajati DS 1 in 2. V 2. mesecu projekta z izvedbo začne DS 3, DS 4 pa se začne v 12. mesecu, ko bodo na voljo rezultati DS 3. DS 5 bo časovno razdeljen v dve etapi: (1) prva se začne v 8. mesecu in traja 4 mesece (anketo o skrbništvu OPJS in kompetencah
bomo združili z anketo iz DS 3); (2) druga se začne v 16. mesecu in traja 3 mesece. Vzporedno s temi petimi vsebinskimi DS se bodo ves čas projekta izvajali DS 6, 7 in 8.
V nadaljevanju podajamo podrobnejši časovni načrt po posameznih delovnih svežnjih (DS) in podsvežnjih (PodS).
– Delovni sveženj (DS) 1 se bo začel v 1. mesecu projekta in bo trajal en mesec.
– DS 2 se bo prav tako pričel izvajati v 1. mesecu projekta – takrat se začne izvajati PodS 2.1, ki bo trajal 9 mesecev; PodS 2.2, 2.3 in 2.4 se začnejo izvajati v 10. mesecu projekta, njihova izvedba bo trajala 9 mesecev.
– DS 3 se prične izvajati v 2. mesecu projekta, ko pričnemo s PodS 3.1, ki bo trajal 3 mesece; v 4. mesecu projekta se začne izvajati PodS 3.2, ki bo trajal 4 mesece; v 7. mesecu se bo izvajal PodS 3.3; PodS 3.4 se prične izvajati v 8. mesecu in bo trajal 4 mesece.
– Po zaključku DS 3 se lahko prične izvajati DS 4: PodS 4.1 se prične v 12. mesecu projekta in traja do zaključka projekta; PodS 4.2 se prične v 17. mesecu projekta in traja do zaključka projekta.
– DS 5 se prične izvajati v 8. mesecu in traja 4 mesece; nato se nadaljuje od 16. do 18. meseca projekta.
Vzporedno z zgornjimi vsebinski DS se bodo ves čas projekta izvajali DS 6, 7 in 8.
Ključni mejniki projekta so trije:
– 18. mesec projekta: normativna analiza (ustreznost implementacije, predlogi izboljšav v nacionalnem pravnem okvirju) pravnih ukrepov za
implementacijo Direktive (EU) 2019/1024, Direktive 2007/2/ES ter izvedbenih ukrepov v zvezi z Uredbo (EU) 2018/1807.
– 11. mesec projekta: razvita struktura modela, za podporo merjenju zrelosti organizacij javne uprave za OPJS, tj. atributi, njihove uteži in hierarhična
organiziranost atributov.
– 18. mesec projekta: razvito aplikativno orodje za podporo merjenju zrelosti javnih organizacij za OPJS.
Dva mejnika torej nastopita ob zaključku projekta (vezana na DS 2 in 4), a bomo z rednimi sestanki konzorcija zagotovili pravočasno identifikacijo eventuelnih tveganj projekta in strategije za njihovo obvladovanje. Takoj po pridobitvi projekta in podpisu pogodb, bo vzpostavljena virtualna projektna pisarna, v kateri se bodo zbirali vsi vsebinski izdelki projekta, kot tudi izdelki vodenja; na FU UL bo nemudoma po pridobitvi projekta organiziran začetni (t.i. kick off) sestanek vseh partnerjev projekta, kjer se bomo med drugim dogovorili tudi o operativni organizaciji dela. Redni sestanki konzorcija bodo potekali enkrat mesečno, FU UL pa bo imela poleg tega pred začetkom posameznih delovnih svežnjev sestanek tudi z vodjami le-teh.