Temeljni cilji skupnega doktorskega študijskega programa Upravljanje in ekonomika javnega sektorja
Skupni doktorski študijski program Upravljanje in ekonomika javnega sektorja je namenjen kandidatom, ki delajo ali se nameravajo zaposliti na delovnih mestih, za katera se zahteva in pričakuje znanstveno-raziskovalno delovanje na področju uprave in poslovnih ved na področju javnega sektorja; to pomeni preučevanje, snovanje, razvoj in aplikacijo novih metodologij, tehnologij in znanj na področju uprave in poslovnih ved.
Program je zasnovan tako, da kandidat v prvih dveh študijskih letih pridobi vsa potrebna poglobljena teoretsko-znanstvena in metodološka upravno-pravna, organizacijska, ekonomska, menedžerska in informacijska znanja, ki so potrebna za reševanje najzahtevnejših raziskovalnih in praktičnih problemov na izbranih področjih in ki jih v nadaljevanju tega študija uporabi za razrešitev konkretnega znanstveno-raziskovalnega problema v okviru izdelane doktorske disertacije.
Skupni doktorski študijski program Upravljanje in ekonomika javnega sektorja je pomemben za:
– razvoj upravnih ved na Hrvaškem in v Sloveniji, saj omogoča nadaljnjo transformacijo uprave v smeri sodobnih demokratično usmerjenih uprav,
– razvoj poslovnih ved za delovanje javnega sektorja na Hrvaškem in v Sloveniji,
– razvoj obstoječih in novih izobraževalnih programov in znanstveno-raziskovalnega dela na področju upravnih in poslovnih ved in
– posodabljanje hrvaške in slovenske upravne ter poslovne prakse v javnem sektorju.
Program skuša slediti modernim znanstveno-raziskovalnim in razvojnim trendom upravnih in poslovnih sistemov, v katerih se kot nadgradnja upravnega prava poleg idej novih načinov delovanja javne uprave in javnega sektorja vse bolj uveljavljajo principi, ki spadajo na presečišče področij – menedžmenta, ekonomike, javnih financ, organizacije in informatike javnega sektorja. Zato je skupni doktorski študijski program Upravljanje in ekonomika javnega sektorja zasnovan izrazito inter- in multidisciplinarno, kar ustreza naravi znanstvenega raziskovanja na eni in najzahtevnejšega strokovnega dela na drugi strani.
Splošne kompetence (učni izidi):
- Sposobnost oceniti, primerjati, evalvirati in uporabiti različne raziskovalne pristope na znanstvenem področju upravne in poslovne znanosti.
- Zmožnost presojanja in evalvacije teoretičnih konceptov področja upravne in poslovne znanosti.
- Sposobnost oblikovanja, razvoja in predlaganja rešitev, ki izhajajo iz teoretičnih konceptov, v prakso.
- Zmožnost kritične analize, evalvacije in sinteze kompleksnih idej.
- Zmožnost načrtovati, pripraviti in izvajati obsežen raziskovalni proces.
- Sposobnost razvijanja kritične refleksije in samorefleksije pri strokovnem in raziskovalnem delu.
- Zmožnost organiziranja, odločanja in upravljanja v interdisciplinarni skupini.
- Zmožnost integrirati, upravljati in organizirati kompleksne rešitve za najzahtevnejše probleme na nacionalni in mednarodni ravni.
- Sposobnost za samostojno razvijanje novega znanja, veščin, tehnik, praks in gradiv z raziskovalnim delom.
- Zmožnost specificirati in sintetizirati ter napisati znanstveno študijo.
Predmetno-specifične kompetence (učni izidi)
S skupnim doktorskim študijskim programom Upravljanje in ekonomika javnega sektorja študent pridobi predmetno-specifične kompetence za proučevanje in reševanje najzahtevnejših strokovnih in znanstvenih problemov na področju poslovnih in upravnih ved. Skupni doktorski študijski program Upravljanje in ekonomika javnega sektorja omogoča študentu poglobitev, predelitev ter nadgradnjo teoretičnega in metodološkega znanja, pridobljenega v programih prve in druge stopnje. Pridobljena znanja in veščine jim zagotavljajo zmožnosti za najzahtevnejše metodologije razumevanja in reševanja problemov v upravni in poslovni praksi.
Predmetno specifične kompetence so:
- Zmožnost načrtovanja, rekonstrukcije in specifikacije poslovanja in učenja organizacij javnega sektorja.
- Zmožnost presoje, primerjave in integracije kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih metod v raziskovanje.
- Sposobnost evalvacije, razvrščanja in izvedbe znanstvene analize problemov, različnih teoretičnih stališč in kritične analize upravnih sistemov in upravnopravnih institucij.
- Sposobnost presoje in oblikovanje predlogov sprememb informacijskih sistemov v upravnih sistemih.
- Sposobnost evalvacije, napovedovanja in pregledovanja učinkovitosti delovanja javne uprave.
- Usposobljenost združevanja, prilagoditve in sinteze različnih znanstvenih disciplin v eno celovito transdisciplinarno metodo znanstvenega raziskovanja.
- Sposobnost oblikovanja, organiziranja in upravljanja javnih politik.
- Zmožnost primerjave, sinteze in oblikovanje ustreznih rešitev na področju spoštovanja človekovih pravic.
- Sposobnost oblikovanja in spreminjanja normativne ureditve uslužbenskih razmerij na osnovi tujih pravnih rešitev in teoretskih modelov.
- Sposobnost upravljanja, vodenja, organiziranja ter usmerjanja prakse menedžmenta javne uprave.