Spremembe upravljanja in izvajanja storitev javne uprave v dobi digitalizacije

Temeljni raziskovalni projekt | Spremembe upravljanja in izvajanja storitev javne uprave v dobi digitalizacije | vodja: prof. dr. Aleksander Aristovnik

 

 

 

 

 

 

 

Naročnik:   

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Članica UL:

Fakulteta za upravo

Šifra:

J5-1789

Naziv projekta: 

Spremembe upravljanja in izvajanja storitev javne uprave v dobi
digitalizacije

Spletna stran:

Obdobje: 

1. 7. 2019 - 30. 6. 2022

Letni obseg: 

1.596 letnih raziskovalnih ur cenovnega razreda A

Vodja: 

prof. dr. Aleksander Aristovnik

Veda: 

Družboslovne vede

Sodelujoče RO: 

Sodelujoče RO

Financiranje:   

Projekt je financiran s 1596 letnimi urami cenovnega razreda A za obdobje 3 let.

Bibliografske reference:  

povezava na SICRIS

Vsebinski opis:

Javna uprava mora nenehno iskati priložnosti za izboljšanje produktivnosti, učinkovitosti procesov, povečanje sodelovanja in realiziranja inovacij. V zvezi s tem digitalizacija predstavlja pomembno priložnost za temeljito transformacijo JU: omogoča spremembe v odnosih znotraj vlade ter med vladami in njihovimi državljani, ki jih spodbujajo masovni podatki, računalništvo v oblaku, tehnologija veriženja blokov in drugi z IKT povezani vplivi administrativnega razvoja. Žal pa je po indeksu digitalne ekonomije in družbe (DESI 2018) in številnih drugih uspešnost slovenske digitalizacije v evropskem in svetovnem merilu komajda povprečna. Posledično je namen projekta razviti model digitalne transformacije (MDT) za slovensko javno upravo. Model bo temeljil na omejitvah sedanjega modela javnega upravljanja in izvajanja javnih storitev v Sloveniji, ob upoštevanju mednarodno priznanih metodoloških okvirov, ki bodo znatno posodobljeni v skladu s potrebami upravljanja v digitalni dobi. To pomeni vključitev naslednjih inovativnih izboljšav:

  • nastajajoče in že uporabljane sodobne informacijske tehnologije (socialna omrežja, internet stvari, blockchain, mobilnost, analitika/masovni podatki, strojno učenje, računalništvo v oblaku itd.),
  • modernizacija birokratskih in tehnokratskih vidikov upravljanja, pri čemer se upravno in storitveno načrtovanje prilagodi načelom sodobnega javnega upravljanja ((Neo)–Weberjanski model, NPM, dobro upravljanje, upravljanje v digitalni dobi (DEG) in post-DEG),
  • izkoriščanje znatnega potenciala soustvarjanja državljanov, kar posledično povečuje izvedljivost modela,
  • definiranje DTM v skladu s slovenskim in nacionalnimi specifikami javnega upravljanja (postsocializem, Rechtsstaatska kultura, članstvo v EU, majhna država itd.)
  • zagotavljanje prilagodljivosti MDT z vidika javnega upravljanja in zagotavljanja javnihstoritev na različnih ravneh (raven državne agencije, ministrstev in posameznih organizacijskih enot v okviru slednje, raven občine, teritorialno-upravne enote itd.).

 

Poleg vzpostavitve znanstvenega modela se bo obravnaval tudi izziv absorpcije MDT v upravni praksi. Ker to zahteva obravnavo številnih elementov, bo izvedljivost implementacije podprta s poudarkom na elementih, na katere je moč neposredno vplivati in inovativno programsko rešitvijo, kjer bo uporabnikom predstavljeno trenutno stanje digitalne transformacije v instituciji in referenčne vrednosti, ki temeljijo na najuspešnejših institucijah. Za odgovorne oblikovalce politik in državljane bodo koristni predvsem agregirani rezultati, s poudarkom na ozaveščanju o najmanj izkoriščenih elementih digitalne transformacije. Poleg tega se bo s spremljanjem povratnih in formacij uporabnikov, tehnološkimi izboljšavami in najboljšimi praksami glede obojega dinamično prilagajal tudi MDT in s tem programska rešitev, s čimer se bodo ustrezno naslovile omejitve obstoječih digitalnih modelov upravljanja s fiksnim številom stanj. Znanstveni prispevek se kaže v razvoju edinstvenega MDT, ki neposredno obravnava pomanjkanje ustreznih metodoloških okvirov digitalne transformacije in obstoječe omejitve pri upravljanju sistema javne uprave v digitalni dobi. Še posebno, ker gre za eno od najpomembnejših sodobnih interdisciplinarnih vprašanj. Vsebinsko projekt zagotavlja raven zahtevane celovitosti, ki do sedaj še ni bila dosežena v študijah v Sloveniji in širšem območju EU. Tako bo MDT deloval kot zanesljiv okvir za načrtovanje javnih storitev in upravno načrtovanje, kar bo prispevalo k preglednemu in participativnemu odločanju, stroškovno učinkovitejši javni upravi, uporabniško usmerjenim javnim storitvam, množičnemu izvajanju, ustrezno holistični analizi podatkov in oblikovanju politik.

 

Sestava projektne skupine in povezave na SICRIS

Skupina je sestavljena iz raziskovalcev dveh sodelujočih organizacij: Univerze v Ljubljani, Fakultete za upravo in podjetja Logon informacijske tehnologije, d.o.o.

 

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo:

prof. dr. Aleksander Aristovnik (vodja)

prof. dr. Maja Klun

prof. dr. Polona Kovač

izr. prof. dr. Mirko Pečarič

dr. Dejan Ravšelj

prof. dr. Janez Stare

prof. dr. Ljupčo Todorovski

doc. dr. Nina Tomaževič

doc. dr. Lan Umek

Luka Vavtar, mag. upr. ved, strokovni sodelavec

prof. dr. Mirko Vintar

 

Logon informacijske tehnologije, d.o.o.:

mag. Boris Glogovac

Gregor Krnec

Projekt bo temeljil na znanstveni metodologiji, ki komplementarno zaobsega kvalitativno in kvantitativno metodologijo. Pet delovnih paketov (DP) bo predstavljalo osnovo za temeljito preverbo hipotez in s tem realizacijo namena projekta (tabela 2).