1657 Socialni vidiki fleksibilnosti na področju dela

1657 Socialni vidiki fleksibilnosti na področju dela

  • Študijski program in stopnja: univerzitetni študijski program Upravljanje javnega sektorja 1. stopnja
  • 2. ali 3. letnik
  • 6 ECTS
  • Tip predmeta: Izbirni
  • Predavanja: 30
  • Druge oblike študija: 90
  • Samostojno delo: 60
  • Nosilec: dr. Tatjana Kozjek

 

1. Cilji in kompetence

Cilji

  • študent pozna in razume socialne vidike dela,
  • študent pozna in razume fleksibilnost in varnost na področju dela – vpliv gospodarskega in družbenega razvoja, različne vrste in opredelitve fleksibilnosti in varnosti na področju dela, različne oblike fleksibilnih oblik pogodb o zaposlitvah, fleksibilnost in varnost na področju dela v povezavi z učinkovitostjo organizacij,
  • študent pozna in razume področje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ter različne ureditve na tem področju v različnih državah,
  • študent pozna in razume področje varne fleksibilnosti – opredelitve varne fleksibilnosti, celoviti pristop na tem področju, različne modele varne fleksibilnosti
  • študent samostojno reši študije primerov s področja socialnih vidikov dela ter fleksibilnosti in varnosti na področju dela, usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ter varne fleksibilnosti.

Kompetence

  • sposobnost povezovanja in prenašanja pridobljenih znanj o socialnih vidikih dela,  fleksibilnosti in varnosti na področju dela, usklajevanju poklicnega in družinskega življenja v prakso,
  • sposobnost razložiti in primerjati dogajanja na področju socialnih vidikov dela, fleksibilnosti in varnosti na področju dela ter usklajevanja poklicnega in družinskega življenja,
  • sposobnost oblikovanja predlogov za reševanje problemov,
  • sposobnost zbiranja ter uporabe podatkov,
  • sposobnost pisnega in ustnega komuniciranja.

 

2. Vsebina predmeta

  • Vpliv gospodarskega in družbenega razvoja na spremembe na področju dela
  • Socialni vidiki dela
  • Fleksibilnost na področju dela
  • Fleksibilne oblike pogodb o zaposlitvah
  • Varnost na področju dela
  • Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja
  • Različne ureditve na področju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja
  • Fleksibilnost ter varnost na področju dela v povezavi z učinkovitostjo organizacij
  • Fleksibilnost in varnost na trgu dela
  • Varna fleksibilnost
  • Celoviti pristop na področju varne fleksibilnosti
  • Modeli varne fleksibilnosti

 

3. Temeljna literatura in viri

  • Baldry, C., et al. (2007). The meaning of work in the new economy. New York: Palgrave Macmillan. (cca. 50 str.)
  • Crompton, R., et al. (2010). Women, men, work and family in Europe. New York : Palgrave Macmillan. (cca. 150 str.)
  • Halpern, D. F. (2005). How time-flexible work policies can reduce stress, improve health and save money. Stress and Health. 21, str. 157–168.
  • ILO (2004). Economic security for a better world, Programme on Socio-economic Security. ILO, Geneva. (cca. 150 str).
  • Kossek, E. E., Michel, J. S. (2010). Flexible work schedules. V: Zedeck, S. (ur.). APA Handbook of industrial and organizational psychology. American Psychological Association, Washington DC.The Academy of Management Annals, 2(1), str. 305–349.
  • Kozjek, Tatjana. Socialni vidiki fleksibilnosti na področju dela, Fakulteta za upravo, Ljubljana. Interno gradivo objavljeno v e-učilnici predmeta, 173 str.Vetmeylen, G., Hurley, J. (2007). Varieties of flexicurity: reflections on key elements of flexibility and security. European Foundation for the Improvement of Living and Working conditions, Dublin. (18 str.)
  • Tros, F., Wilthagen, T. (2004). The Concept of »Flexicurity«: a new approach to regulating employment and labour markets in Flexicurity. Conceptual Issues and Political Implementation in Europe. European Review of labour research, 10, št. 2, str. 166–186.

4. Predvideni študijski rezultati

Študent je usposobljen za razumevanje problemov na področju socialnih vidikov dela, fleksibilnosti in varnosti na področju dela, usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ter varne fleksibilnosti.

5. Metode poučevanja in učenja

  • priprava študenta na predavanja
  • predavanje
  • e-učenje
  • seminarska naloga
  • projektno delo

 

6. Načini ocenjevanja

  • Pisni izpit in/ali ustni izpit (pogoj: pozitivna ocena izpita) (60 %)
  • Aktivno sodelovanje (samostojno in/ali skupinsko delo, e-učenje), seminarsko delo (seminarska naloga, projektno delo, zagovor seminarskega dela) (40 5)

Pri oblikovanju ocene predmeta se upoštevajo rezultati tistih delnih obveznosti, ki jih študent pridobil do roka, za katerega je razpisana časovna obveznost (pisni ali ustni izpit).