Mednarodna delavnica o vlogi javne uprave pri oblikovanju javnih politik

Mednarodna delavnica o vlogi javne uprave pri oblikovanju javnih politik

23. april, 2018

Na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani smo 19. in 20. aprila 2018 izvedli dvodnevno mednarodno delavnico o javni upravi in oblikovanju javnih politik, na kateri je bilo predstavljenih več mednarodnih in tudi v slovenski prostor usmerjenih raziskav. Izpostavljeni so bili rezultati temeljnega raziskovalnega projekta Atena (Razvoj modela za spremljanje in vrednotenje razvojnih programov in projektov javnega sektorja) ter zaključki evropske raziskave EUPACK o primerjalni analizi vseh 28 članic EU glede značilnosti in uspešnosti nacionalnih javnih uprav. Z okroglo mizo na temo objav, ki pomenijo prenos znanja iz akademskega okolja za praktično uporabo v javni upravi in disciplinarnem razvoju javne uprave, smo v okviru delavnice obeležili tudi 15. letnico fakultetne revije Central European Public Administration Review. Nadalje smo podelili senatna priznanja prvemu uredniškemu odboru revije Uprava iz leta 2003, pod vodstvom prof. dr. Stanke Setnikar Cankar.

Programski odbor delavnice je vodila izr. prof. dr. Polonca Kovač, sestavljali pa so ga zasl. prof. dr. Mirko Vintar, prof. dr. Maja Klun, izr. prof. dr. Janez Stare in doc. dr. Tina Jukić.

Delavnice se je poleg mednarodno priznanih akademikov prof. dr. Michiela de Vriesa (Nizozemska), prof. dr. Ivana Koprića (Hrvaška), prof. dr. Calina Hintee (Romunija), prof. dr. Juraja Nemca (Slovaška) in prof. dr. Gerharda Hammerscmida (Nemčija) ter slovenskih in drugih tujih raziskovalcev udeležilo okoli dvajset predstavnikov slovenskih upravnih organov in nevladnih organizacij.

Prva vsebina, ki so jo obravnavali na mednarodni delavnici, je bila »Vrednotenje v javni upravi in javnem upravljanju«. Sekcijo je vodil zasl. prof. dr. Mirko Vintar (Fakulteta za upravo UL), svoje poglede pa sta uvodoma predstavila ugledna mednarodna področna strokovnjaka, prof. dr. Michiel de Vries (Univerza Radbound, Nizozemska) in prof. dr. Ivan Koprić (Univerza v Zagrebu, Hrvaška).

Prof. dr. Michiel de Vries je predstavil razvojne momente v razmišljanju o evalvaciji skoti desetletja teorije o evalvaciji, s poudarkom na implementaciji in vrednotenju javnih politik. Izpostavil je, da se danes vse manj odloča na temelju empiričnih podatkov in analiz, kar nas mora skrbeti.

Prof. dr. Ivan Koprić je v svojem prispevku obravnaval evalvacijske študije v javni upravi. Poudaril je, da bi morala biti evalvacija jedrni mejnik sodobnega javnega upravljanja, pri čemer pa moramo ločiti različne tipe vrednotenja in evalvacijskih študij. A v vsakem primeru kaže izpostaviti velik pomen uporabe znanja, kot se npr. razvija v znanstvenem raziskovanju in mora s holističnim pristopom preseči v regiji še vedno močno prisoten formalističen odnos do tega področja, npr. pri upravnih postopkih. Navedel pa je tudi primer dobre prakse, s primerjalno študijo lokalnih javnih služb v EU, o čemer je izdala založba Palgrave MacMillan monografijo z naslovom Evaluation Reforms of Local Public and Social Services in Europe.
V razpravi so udeleženci med drugim zaznali paradoks med sicer množico obstoječih podatkov in nenazadnje tehnično zmožnostjo njihove obdelave, a njihovo neuporabo v politično-upravni realnosti za namen empirične podstati v odločevalskem procesu.

Srečanje se je nadaljevalo z obeležitvijo 15-letnice fakultetne znanstvene revije Central European Public Administration Review. Ugledni tuji uredniki primerljivih edicij v regiji, to so prof. dr. Juraj Nemec (NISPAcee Journal of Public Administration and Public Policy), prof. dr. Calin Hintea (Transylvanian Review of Administrative Sciences) in prof. dr. Ivan Koprić (Hrvatska i komparativna javna uprava) so pod vodstvom izr. prof. dr. Polonce Kovač na okrogli mizi razpravljali o objavah, ki pomenijo prenos znanja iz akademskega okolja za praktično uporabo v javni upravi, interdisciplinarnosti in internacionalizaciji javne uprave kot discipline, vlogi avtorjev, recenzentov, urednikov in izdajatelja revije ter povezanih vprašanjih. Okrogla miza je bila zelo živahna, saj so sodelovali dolgoletni izkušeni akademiki in uredniki, ki tematiko poznajo z različnih zornih kotov, svoje izkušnje in stališča pa so ilustrirali z vrsto anekdot.  

Prof. dr. Calin Hintea je izpostavil, da pomeni vodenje znanstvene revije veliko odgovornost in breme, vendar je trud vreden za prispevek družbi. Obenem pa je treba dejavnost profesionalizirati, zlasti ob zahtevah indeksacije (upoštevaje, da je revija TRAS ena redkih v regiji v bazi SSCI) in pripadu nekaj sto člankov letno, čeprav mora uredništvo po njegovih izkušnjah, bolj slediti organski rasti revije in skupnosti kot stremljenju za formalnimi priznanji, da bi časopis pomenil kakovostno znanstveno edicijo.

Prof. dr. Ivan Koprić je menil, da je lahko dediščina znanstvene revije ne le prednost, temveč breme, ker akademska in zlasti upravna skupnost pričakujeta določene produkte, ki niso nujno aktualni za razvoj javne uprave ali realnost delovanja v prostoru Evropske unije in ne le lokalno. Obenem je predstavil nekaj rešitev v razvoju HKJU za učinkovit transfer znanja, npr. vzporedno izdajo znanstvenih člankov v angleščini in strokovne priloge v hrvaščini ali obravnavo interdisciplinarnih tem, ki segajo prek nacionalnih meja, npr. migracije, na znanstvenih in strokovnih srečanjih kot vira kakovostnih prispevkov.

Prof. dr. Juraj Nemec je poudaril, da je revija, ki jo vodi, specifična, ker jo izdaja regijska zveza šol in inštitutov za javno upravo in ne le posamična univerza, zato ima določene prednosti, recimo z več primerjalnimi analizami in različnimi profili avtorjev. Po drugi strani to prinaša težave, npr. glede pomanjkanja kapacitete podpore reviji in financiranja. Prav tako je izpostavil skrb za razvoj avtorjev in recenzentov, ne le za koristi »založniške industrije«.
Vsi sodelujoči so se nadalje strinjali, da je angleški jezik danes nujen za prenos dobrih praks in glede na prek nacionalno naravo javnega upravljanja. Za višjo raven uporabe znanja pa se zavzemajo za odprt dostop javno pridobljenega znanja in rezultatov raziskav, kot se zrcalijo skozi objavljene članke.

Na mednarodni delavnici je bila obravnavana tudi tematika »Reforme v javni upravi in usposobljenost za javne politike«. Sekcijo je vodila prof. dr. Maja Klun (Fakulteta za upravo UL), o temi pa so najprej podali izhodišča stališča in rezultate raziskav prof. dr. Gerhard Hammerschmid (Hertie School of Governance, Berlin, Nemčija), prof. dr. Juraj Nemec (Univerza Matej Bel, Slovaška), in doc. dr. Iztok Rakar (Fakulteta za upravo UL). Zanimiva je bila izmenjava mnenj s predstavniki slovenskih ministrstev in drugih organov, izpostavljena pa npr. vprašanja pomanjkanja participacije, formalne namesto dejanske analize učinkov predpisov, vprašljive strukture uslužbencev, parcialne decentralizacije itd.

Prof. dr. Gerhard Hammerschmid je predstavil zaključke evropske raziskave EUPACK o primerjalni analizi vseh 28 članic EU glede značilnosti in uspešnosti nacionalnih javnih uprav. Med drugim je izpostavil, da ni enega recepta za vse in da različni podatki in področja, ki so bili zajeti v analizo (npr. transparentnost, uslužbenski sistem, organizacija in management, digitalizacija javnih storitev, koordinacija odločanja v javno političnem procesu in regulatorni sistem), kažejo različne rezultate za posamezne države in regije. Obenem pa Evropska komisija na področju javne uprave razvija načela in standarde npr. za kandidatke z Balkana, ki bi jih kazalo vpeljati tudi za dolgoletne članice EU. Kljub temu je moč izluščiti določene skupne trende, težave in rešitve, denimo glede stremljenja k odprti upravi, na temelju rezultatov temelječem uslužbenskem sistemu, razvoju e-uprave in drugim poenostavitvam, povečani koordinaciji ipd.

Prof. dr. Juraj Nemec je v svoji predstavitvi pozornost namenil predstavitvi reform javne uprave in javnih politike v srednji in vzhodni Evropi. Uvodoma je poudaril, da nekateri kazalniki, npr. velikost javnega sektorja, sami po sebi ne pomenijo še nič za učinkovitost sistema, ter da se na evropski in nacionalnih ravneh neredko ne zbira pravih podatkov za celovito vrednotenje. Nadalje je podal oceno, da se regija glede na primerjave z drugimi državami še vedno sooča s tranzicijskimi problemi, kot sta legalizem in politizacija namesto v celovito javno upravljanje usmerjene pristope.

Doc. dr. Iztok Rakar (Fakulteta za upravo UL), ki je skupaj z izr. prof. dr. Gregom Virantom sodeloval pri EUPACK raziskavi za Slovenijo, je predstavil reforme javne uprave v Sloveniji, pri čemer se je osredotočil na izbrana vprašanja v regulatornem procesu ter strukturi javne uprave in uslužbencev. Pridružil se je oceni kolegov, da so nekateri kazalniki lahko parcialni ali vprašljivi, a celota primerjav zanesljivo kaže, da imamo v Sloveniji še precej rezerv in potreb za boljšo javno upravo.

Pri predstavitvah v okviru sekcije »Opredelitev ključnih dejavnikov uspeha za učinkovite javne politike«, ki jo je vodil izr. prof. dr. Janez Stare (Fakulteta za upravo UL), so sodelovali prof. dr. Calin Hintea (Univerza Babes-Bolyai, Cluj, Romunija), asist. dr. Žiga Kotnik, doc. dr. Lan Umek (oba Fakulteta za upravo UL) in drugi udeleženci, zlasti člani projektne skupine TRP Atena.

Prof. dr. Calin Hintea je predstavil izzive strateškega pristopa k vladnim aktivnostim, s poudarkom na sodelovanju med univerzo ter regionalnimi in mestnimi upravami. Pri opredelitvi tipov reform je zaznal, da imamo vse preveč zapovedanih sprememb npr. s strani EU, medtem ko manjkajo strukturne in ideološko vodene reforme javne uprave. Izpostavil je nujnost vključevanja strokovnjakov in državljanov v javne odločitve, ne le zaradi demokratičnosti oblastnih razmerij, ampak tudi boljšega managementa virov in naknadne percepcije ljudi o dobri upravi.

Asist. dr. Žiga Kotnik in doc. dr. Lan Umek (oba Fakulteta za upravo UL), sta predstavila predhodne rezultate projekta Atena, pridobljene v kvantitativnem in kvalitativnem delu raziskave za Slovenijo, kot poteka v zadnjih mesecih v ožji skupini s vodjem zasl. Prof. dr. Mirkom Vintarjem in sodelavci izr. prof. dr. Polonco Kovač, doc. dr. Tino Jukić idr. Empirične analize in primerjave kažejo, smo ugotovili v naknadni razpravi tudi skupaj z udeleženci, kot sta Breda Kutin z Zveze potrošnikov Slovenije in dr. Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta, da pri nas vzorno sledimo evropskim načelom in smernicam razvoja, vendar pogosto le po zapisanem v strategijah ali predpisih. Očitno pa šepata izvrševanje in evalvacija javnih politik, med drugim zaradi (pre)velikega in pogosto menjajočega se političnega vpliva na odločanje po nestrokovnih merilih, premalo vključevanja javnosti in oprtosti odločitev na empirične podatke, pomanjkanja medsektorskega sodelovanja, previsoke osredotočenosti le na regulatorne in formalne vidike itd. O tej tematiki bo v sklopu TRP Atena v kratkem izšla tudi znanstvena monografija Pogledi na vrednotenje javnih politik, programov in projektov, projekt pa se bo nadaljeval z oblikovanjem kazalnikov vrednotenja, kar bo, upamo, uporab(lje)no tudi v slovenski upravni praksi.

V dinamični sklepni razpravi, ki je celovito zajela obravnavano problematiko, smo tako udeleženci iz akademskega okolja kot predstavniki ministrstev in nevladnega sektorja ugotovili, da se mora javna uprava kot ključen družbeni podsistem odzivati na spremembe proaktivno in sistematično, kolikor naj bo učinkovita, zlasti v pogojih večnivojskega javnega upravljanja v EU. Obenem smo prepoznali različne možnosti in pristope rešitev, tako za področne kot horizontalne javne politike. Te v okviru raziskovalnih projektov in študijskih programov, kakor tudi strokovnega svetovanja in znanstvenega publiciranja temeljijo na sodelovanju univerzitetnega in upravnega okolja v nacionalnem, regijskem in mednarodnem prostoru.

Fotogalerija>>