SPREJEMANJE CHATGPT V VISOKEM ŠOLSTVU IN POSLEDICE ZA ZAPOSLJIVOST ŠTUDENTOV: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN ZDRUŽENIM KRALJESTVOM (BI-VB/25-27-015)
Vodja: doc. dr. Dejan Ravšelj
Pogovorni klepetalni robot ChatGPT, predstavljen novembra 2022, je bil ena prvih tovrstnih tehnologij umetne inteligence, ki je bila javno objavljena na lahko razumljiv način, posledično pa je hitro postal priljubljen med visokošolskimi študenti. Kljub izzivom, ki vključujejo vprašanja avtorskih pravic, pristranskost, pravičnost, pretirano zanašanje študentov ter skrbi glede zasebnosti in varnosti podatkov, obstaja prepričanje, da bo ChatGPT postal sestavni del visokošolskega izobraževanja. Posledično nekateri izobraževalni praktiki priporočajo, da študente vključite v ChatGPT, namesto da bi prepovedali njegovo uporabo. ChatGPT namreč ponuja številne prednosti, vključno s povratnimi informacijami v realnem času in navodili, ki študentom pomagajo ostati na pravi poti in premagati izzive. Poleg tega zagotavlja personalizirano podporo, prilagojeno posameznim ciljem, kar lahko poveča razvoj spretnosti in posledično izboljša zaposljivost študentov. Zato je nujno potreben celovit pregled različnih visokošolskih sistemov, tudi v Sloveniji in Veliki Britaniji. Posledično bo raziskava izboljšala razumevanje izzivov in priložnosti ChatGPT v visokem šolstvu.
Primarni cilj te raziskave je preučiti študentsko dojemanje sprejemanja ChatGPT v visokem šolstvu in posledice za zaposljivost študentov s primerjalne perspektive med Slovenijo in Združenim kraljestvom. Raziskava bo temeljila na anketnih podatkih, ki zajemajo dojemanje študentov o različnih vidikih, pomembnih za izzive in priložnosti, povezane s sprejemanjem ChatGPT v visokem šolstvu. V tem kontekstu bodo uporabljeni izbrani metodološki pristopi, kot so t-test, ANOVA, regresijska analiza, faktorska analiza in modeliranje strukturnih enačb, da bi zagotovili celovito primerjalno analizo med Slovenijo in Združenim kraljestvom. Zato bodo ugotovitve, ki temeljijo na dokazih, razkrile trenutne in možne prihodnje trende v visokem šolstvu v obeh državah.
Trajanje projekta (od/do):
od 1. 1. 2025 do 31. 12. 2026
Naročnik:
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Projektni partner:
University of Chester
Financiranje:
Sestava projektne skupine s povezavami na SICRIS:
doc. dr. Dejan Ravšelj (vodja)
Člani projektne skupine v sodelujoči državi:
dr. Astrid Schepman
dr. Paul Rodway
dr. Jackie Potter
Laura Milne
Cilji aktivnosti bilateralnega sodelovanja
Pogovorni klepetalni robot ChatGPT, predstavljen novembra 2022, je bil ena prvih tovrstnih tehnologij umetne inteligence, ki je bila javno objavljena na lahko razumljiv način, posledično pa je hitro postal priljubljen med visokošolskimi študenti. Kljub izzivom, ki vključujejo vprašanja avtorskih pravic, pristranskost, pravičnost, pretirano zanašanje študentov ter skrbi glede zasebnosti in varnosti podatkov, obstaja prepričanje, da bo ChatGPT postal sestavni del visokošolskega izobraževanja. Posledično nekateri izobraževalni praktiki priporočajo, da študente vključite v ChatGPT, namesto da bi prepovedali njegovo uporabo. ChatGPT namreč ponuja številne prednosti, vključno s povratnimi informacijami v realnem času in navodili, ki študentom pomagajo ostati na pravi poti in premagati izzive. Poleg tega zagotavlja personalizirano podporo, prilagojeno posameznim ciljem, kar lahko poveča razvoj spretnosti in posledično izboljša zaposljivost študentov. Zato je nujno potreben celovit pregled različnih visokošolskih sistemov, tudi v Sloveniji in Veliki Britaniji. Posledično bo raziskava izboljšala razumevanje izzivov in priložnosti ChatGPT v visokem šolstvu.
Primarni cilj te raziskave je preučiti študentsko dojemanje sprejemanja ChatGPT v visokem šolstvu in posledice za zaposljivost študentov s primerjalne perspektive med Slovenijo in Združenim kraljestvom. Raziskava bo temeljila na anketnih podatkih, ki zajemajo dojemanje študentov o različnih vidikih, pomembnih za izzive in priložnosti, povezane s sprejemanjem ChatGPT v visokem šolstvu. V tem kontekstu bodo uporabljeni izbrani metodološki pristopi, kot so t-test, ANOVA, regresijska analiza, faktorska analiza in modeliranje strukturnih enačb, da bi zagotovili celovito primerjalno analizo med Slovenijo in Združenim kraljestvom. Zato bodo ugotovitve, ki temeljijo na dokazih, razkrile trenutne in možne prihodnje trende v visokem šolstvu v obeh državah.