PERCEPCIJA VISOKOŠOLSKIH ŠTUDENTOV O POTENCIALU CHATGPT PRI RAZVIJANJU ZAOSLJIVIH VEŠČIN: PRIMERJALNA PERSPEKTIVA IZ SLOVENIJE IN LITVE (BI-LT/25-27-001)
Vodja: doc. dr. Dejan Ravšelj
Pogovorni klepetalni robot ChatGPT, predstavljen novembra 2022, je bil ena prvih tovrstnih tehnologij umetne inteligence, ki je bila javno objavljena na lahko razumljiv način, zato je hitro postal priljubljen med visokošolskimi študenti. Kljub izzivom, ki vključujejo vprašanja avtorskih pravic, pristranskost, pravičnost, pretirano zanašanje študentov ter skrbi glede zasebnosti in varnosti podatkov, obstaja prepričanje, da bo ChatGPT postal sestavni del visokošolskega izobraževanja. Posledično nekateri izobraževalni praktiki priporočajo, da študente vključite v ChatGPT, namesto da bi prepovedali njegovo uporabo. ChatGPT namreč ponuja številne prednosti, vključno s povratnimi informacijami v realnem času in navodili, ki študentom pomagajo ostati na pravi poti in premagati izzive. Poleg tega zagotavlja personalizirano podporo, prilagojeno posameznim ciljem, kar lahko poveča razvoj spretnosti in posledično izboljša zaposljivost študentov. Zato je nujno potreben celovit pregled različnih visokošolskih sistemov, tudi v Sloveniji in Litvi. Posledično bo raziskava izboljšala razumevanje izzivov in priložnosti ChatGPT v visokem šolstvu.
Primarni cilj te raziskave je preučiti študentsko dojemanje sprejemanja ChatGPT v visokem šolstvu in posledice za zaposljivost študentov s primerjalne perspektive med Slovenijo in Litvo. Raziskava bo temeljila na anketnih podatkih, ki zajemajo dojemanje študentov o različnih vidikih, pomembnih za izzive in priložnosti, povezane s sprejemanjem ChatGPT v visokem šolstvu. V tem kontekstu bodo uporabljeni izbrani metodološki pristopi, kot so t-test, ANOVA, regresijska analiza, faktorska analiza in modeliranje strukturnih enačb, da bi zagotovili celovito primerjalno analizo med Slovenijo in Litvo. Zato bodo ugotovitve, ki temeljijo na dokazih, razkrile trenutne in možne prihodnje trende v visokem šolstvu v obeh državah.
Trajanje projekta (od/do):
od 1. 1. 2025 do 31. 12. 2026
Naročnik:
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Financiranje:
Sestava projektne skupine s povezavami na SICRIS:
doc. dr. Dejan Ravšelj (vodja)
Sestava projektne skupine v partnerski državi:
Raminta Pučėtaitė
Egle Gaule
JurgitaBaryniene
Rimantas Rauleckas
Cilji aktivnosti bilateralnega sodelovanja
Aktivnost bilateralnega sodelovanja skuša pomagati krepiti znanje oblikovalcev politik v Sloveniji in Litvi. Poleg tega aktivnost bilateralnega sodelovanja vključuje pomembne elemente razširljivosti, saj bodo rezultati zagotovili okvir za nadaljnje empirične študije, ki so prenosljive v mednarodni kontekst. Dodano vrednost sodelovanja med raziskovalci iz Slovenije in Litve predstavlja izmenjava specifičnih znanj in izkušenj.
Glavni cilji sodelovanja so:
1) združiti teoretično in empirično perspektivo predstavljene raziskovalne teme;
2) vzpostaviti osnovo za prihodnje sodelovanje pri raziskovalnih projektih; in
3) okrepiti/vključiti sodelovanje med mladimi in izkušenimi raziskovalci. Vsi raziskovalci, ki bodo vključeni v to aktivnost bilateralnega sodelovanja, so strokovnjaki na svojih področjih.
Predlagana raziskava bo na sistematičen in celovit način prispevala k splošni literaturi z novimi teoretičnimi in empiričnimi dokazi. Empirična analiza bo vpeta v poglobljeno teoretično in metodološko ozadje. Rezultati te raziskave bodo prispevali k akademskemu in praktičnemu znanju ter bodo v pomoč raziskovalcem in praktikom na tem področju pri raziskovanju v teoriji in praksi. Komplementarnost se bo izvajala z združevanjem teoretičnih in empiričnih vprašanj. Poleg tega je aktivnost bilateralnega sodelovanja dobra priložnost za vključevanje mladih raziskovalcev v mednarodno sodelovanje, saj oba partnerja v raziskovalno delo vključujeta izbrane mlade doktorske študente ali podoktorske raziskovalce. Študentje obeh institucij bodo prav tako imeli koristi, saj oba vodja aktivnosti bilateralnega sodelovanja načrtujeta, da bosta glavne rezultate raziskave predstavila med svojimi gostujočimi predavanji na partnerskih institucijah. Predvideni so skupni prispevki na izbranih mednarodnih konferencah. Izid sodelovanja naj bi bil viden tudi v obliki znanstvenih člankov, objavljenih v nekaterih visoko indeksiranih (ISI) revijah.