PERCEPCIJA VISOKOŠOLSKIH ŠTUDENTOV O POTENCIALU CHATGPT PRI IZBOLJŠANJU UČNIH REZULTATOV: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN LATVIJO (BI-LV/25-27-001)
Vodja: doc. dr. Damijana Keržič
Pogovorni klepetalni robot ChatGPT, predstavljen novembra 2022, je bil ena prvih tovrstnih tehnologij umetne inteligence, ki je bila javno objavljena na lahko razumljiv način, posledično pa je hitro postal priljubljen med visokošolskimi študenti. Kljub izzivom, ki vključujejo vprašanja avtorskih pravic, pristranskost, pravičnost, pretirano zanašanje študentov ter skrbi glede zasebnosti in varnosti podatkov, obstaja prepričanje, da bo ChatGPT postal sestavni del visokošolskega izobraževanja. Posledično nekateri izobraževalni praktiki priporočajo, da študente vključite v ChatGPT, namesto da bi prepovedali njegovo uporabo. ChatGPT namreč ponuja številne prednosti, vključno s povratnimi informacijami v realnem času in navodili, ki študentom pomagajo ostati na pravi poti in premagati izzive. Poleg tega zagotavlja personalizirano podporo, prilagojeno posameznim ciljem, s čimer potencialno izboljša razvoj spretnosti in posledično izboljša učne rezultate. Zato je nujno potreben celovit pregled različnih visokošolskih sistemov, tudi v Sloveniji in Latviji. Posledično bo raziskava izboljšala razumevanje izzivov in priložnosti ChatGPT v visokem šolstvu.
Primarni cilj te raziskave je preučiti študentsko dojemanje sprejemanja ChatGPT v visokem šolstvu in posledice za učne rezultate s primerjalne perspektive med Slovenijo in Latvijo. Raziskava bo temeljila na anketnih podatkih, ki zajemajo dojemanje študentov o različnih vidikih, pomembnih za izzive in priložnosti, povezane s sprejemanjem ChatGPT v visokem šolstvu. V tem kontekstu bodo uporabljeni izbrani metodološki pristopi, kot so t-test, ANOVA, regresijska analiza, faktorska analiza in modeliranje strukturnih enačb, da bi zagotovili celovito primerjalno analizo med Slovenijo in Latvijo. Zato bodo ugotovitve, ki temeljijo na dokazih, razkrile trenutne in možne prihodnje trende v visokem šolstvu v obeh državah.
Trajanje projekta (od/do):
od 1. 1. 2025 do 31. 12. 2026
Naročnik:
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Projektni partner:
Riga Technical University
Financiranje:
Sestava projektne skupine s povezavami na SICRIS:
doc. dr. Damijana Keržič (vodja)
Člani projektne skupine v sodelujoči državi:
Evija Mirke
Cilji aktivnosti bilateralnega sodelovanja
Aktivnost bilateralnega sodelovanja skuša pomagati krepiti znanje oblikovalcev politik v Sloveniji in Latviji. Poleg tega aktivnost bilateralnega sodelovanja vključuje pomembne elemente razširljivosti, saj bodo rezultati zagotovili okvir za nadaljnje empirične študije, ki so prenosljive v mednarodni kontekst. Dodano vrednost sodelovanja med raziskovalci iz Slovenije in Latvije predstavlja izmenjava specifičnih znanj in izkušenj.
Glavni cilji sodelovanja so:
1) združiti teoretično in empirično perspektivo predstavljene raziskovalne teme;
2) vzpostaviti osnovo za prihodnje sodelovanje pri raziskovalnih projektih; in
3) okrepiti/vključiti sodelovanje med mladimi in izkušenimi raziskovalci.
Vsi raziskovalci, ki bodo vključeni v to aktivnost bilateralnega sodelovanja, so strokovnjaki na svojih področjih. Predlagana raziskava bo na sistematičen in celovit način prispevala k splošni literaturi z novimi teoretičnimi in empiričnimi dokazi. Empirična analiza bo vpeta v poglobljeno teoretično in metodološko ozadje. Rezultati te raziskave bodo prispevali k akademskemu in praktičnemu znanju ter bodo v pomoč raziskovalcem in praktikom na tem področju pri raziskovanju v teoriji in praksi. Komplementarnost se bo izvajala z združevanjem teoretičnih in empiričnih vprašanj. Poleg tega je aktivnost bilateralnega sodelovanja dobra priložnost za vključevanje mladih raziskovalcev v mednarodno sodelovanje, saj oba partnerja v raziskovalno delo vključujeta izbrane mlade doktorske študente ali podoktorske raziskovalce. Študentje obeh institucij bodo prav tako imeli koristi, saj oba vodja aktivnosti bilateralnega sodelovanja načrtujeta, da bosta glavne rezultate raziskave predstavila med svojimi gostujočimi predavanji na partnerskih institucijah. Predvideni so skupni prispevki na izbranih mednarodnih konferencah. Izid sodelovanja naj bi bil viden tudi v obliki znanstvenih člankov, objavljenih v nekaterih visoko indeksiranih (ISI) revijah.