Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani ima v slovenskem prostoru najdaljšo tradicijo izobraževanja za področje uprave.
OSEBNA IZKAZNICA
|
Naslov: |
Univerza v Ljubljani 1000 LJUBLJANA |
|
Telefon: |
01 / 580-55-00, 031 333 390 |
|
Faks: |
01 / 580-55-21 |
|
E-naslov: |
|
|
Transakcijski račun: |
SI56 0110 0603 0706 440 |
|
SWIFT/BIC |
BSLJSI2X |
|
ID za DDV: |
SI14629763 |
|
Matična številka |
1627163 |
|
Dekan fakultete: |
|
|
Tajnik fakultete: |
Fakulteta za upravo ima najdaljšo tradicijo izobraževanja na področju uprave v Sloveniji in skrbi za prenos znanja, ki temelji na razvoju in združevanju spoznanj različnih disciplin ter povezovanju z domačo in mednarodno prakso.
Smo edina fakulteta v regiji z najpomembnejšo evropsko akreditacijo za izobraževanje na področju javne uprave – EAPAA, ki so jo prejeli kar trije naši študijski programi. Smo tudi člani mreže EMPA, ki združuje najboljše evropske magistrske študijske programe s področja javne uprave.
Naši študentje niso le številke. Med študijem jim zagotavljamo osebni pristop, bogato izbiro mednarodnih izmenjav, različne oblike tutorstva ter možnost razvoja dodatnih kompetenc v okviru obštudijskih dejavnosti. Smo športnikom prijazna fakulteta.
Študij izvajamo v okviru študijskih programov na treh stopnjah. Na prvi stopnji študija lahko študentje izbirajo med tremi študijskimi programi, ki jim zagotavljajo teoretična in praktična znanja ter kompetence za delo v praksi. Na dveh študijskih programih druge stopnje študenti poglobijo in pridobijo dodatno znanje ter kompetence, ki jim koristijo pri zaposlitvi. Skupni doktorski študijski program, ki ga izvajamo z Ekonomsko fakulteto Univerze na Reki, študente opremi z znanji, ki jih potrebujejo za reševanje najzahtevnejših teoretičnih in praktičnih izzivov. S popoldanskimi predavanji in izrednim študijem na daljavo omogočamo reden študij tudi zaposlenim.
Naši raziskovalci sodelujejo na domačih in mednarodnih projektih ter rezultate svojega dela predstavljajo v priznanih znanstvenih revijah ter na konferencah doma in po svetu. Mednarodno se vključujemo tudi v akademsko sodelovanje pri izmenjavah študentov, pedagogov, raziskovalcev in strokovnega kadra.
Na področju prenosa znanja vzpostavljamo tesne povezave z zunanjimi deležniki iz javnega in zasebnega sektorja, s Svetovalno- izobraževalnim centrom pa krepimo vlogo na področjih izobraževanja, svetovanja in mreženja.
V okviru Centra za razvoj pedagoške odličnosti se osredotočamo na sisteme celovite kakovosti, s poudarkom na razvoju študijskih programov in izvedbi pedagoškega procesa ter razvoju kompetenc pedagogov, študentov in diplomantov. Zato naše diplomante čakajo široke možnosti zaposlitve na različnih mestih v javni upravi in v zasebnih podjetjih, v nevladnih organizacijah in v institucijah Evropske unije. Po študiju diplomantom omogočamo ohranjanje stikov v okviru Kluba alumnov Fakultete za upravo.
Na fakulteti deluje tudi knjižnica, ki je specializiran informacijsko-dokumentacijski center za področje javne uprave. V njej je obiskovalcem na voljo preko 30.000 enot knjižničnega gradiva. Imamo tudi svojo založbo, ki publicira pomembnejše znanstvene dosežke s področja znanosti o javni upravi v svetu in v Sloveniji.
Na fakulteti izdajamo recenzirano znanstveno revijo Central European Public Administration Review, ki je vključena v različne mednarodne bibliografske baze podatkov. Tako Fakulteta za upravo ostaja vir znanja za študente in stičišče razvoja znanosti o javni upravi v regiji.
DEKAN: prof. dr. Mirko PEČARIČ
E-pošta: dekan@fu.uni-lj.si
Tel.: 01 580 55 85
Faks: 01 580 55 21
PRODEKANJA ZA ŠTUDIJSKE ZADEVE: izr. prof. dr. Tatjana KOZJEK
E-pošta: tatjana.kozjek@fu.uni-lj.si
Tel.: 01 580 55 72
Faks: 01 580 55 41
PRODEKAN ZA ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DEJAVNOST: izr. prof. dr. Lan UMEK
E-pošta: lan.umek@fu.uni-lj.si
Tel.: 01 580 55 49
Faks: 01 580 55 41
PRODEKAN ZA PRENOS ZNANJA: izr. prof. dr. Jernej BUZETI
E-pošta: jernej.buzeti@fu.uni-lj.si
Tel.: 01 580 54 76
Faks: 01 580 55 41
TAJNIK FAKULTETE: mag. Barbara LESKOVŠEK
E-pošta: barbara.leskovsek@fu.uni-lj.si
Tel.: 01 580 55 25
Faks: 01 580 55 21
PREDSTOJNIK KATEDRE ZA ORGANIZACIJO IN INFORMATIKO: prof. dr. Janez STARE
E-pošta: janez.stare@fu.uni-lj.si
Tel.: 01 580 55 72
PREDSTOJNIK KATEDRE ZA UPRAVNO-PRAVNO PODROČJE: doc. dr. Bruno NIKOLIĆ
E-pošta:bruno.nikolic@fu.uni-lj.si
Tel.: 01 580 55 50
PREDSTOJNICA KATEDRE ZA EKONOMIKO IN MANAGEMENT JAVNEGA SEKTORJA: prof. dr. Maja KLUN
E-pošta: maja.klun@fu.uni-lj.si
Tel.: 01 580 55 47
Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani
Naziv zaslužna profesorica in zaslužni profesor Univerza v Ljubljani podeli upokojenim profesoricam in profesorjem za prepoznaven prispevek pri delovanju, ugledu in razvoju Univerze v Ljubljani.
S Fakultete za upravo so naziv prejeli:
- izr. prof. dr. Rudi Kocjančič (rudi.kocjancic@fu.uni-lj.si)
- prof. dr. Mirko Vintar (mirko.vintar@fu.uni-lj.si)
- prof. dr. Mihael Brejc (mihael.brejc@gmail.com)
- prof. dr. Stanislava Setnikar Cankar (stanka.setnikar-cankar@fu.uni-lj.si)
Poslanstvo
Fakulteta za upravo je stičišče razvoja upravne znanosti v regiji (centralna in jugovzhodna Evropa). Je interdisciplinaren vir znanja za upravo, za kar skrbi z raziskovanjem, povezovanjem z domačo in mednarodno prakso ter s prenašanjem znanj v izobraževanje, svetovanje in usposabljanje.
Vizija
Cilj Fakultete za upravo ni le biti vodilna visokošolska ustanova na področju javne uprave v Sloveniji, ki bo izobraževala strokovnjake in vodilne kadre za potrebe slovenske javne uprave, kot tudi širše EU.
Fakulteta za upravo skrbi predvsem za razvoj upravne znanosti. Je vir znanja, idej in rešitev, ki so povezani z zagotavljanjem odličnosti izvajanja funkcij države in s tem povezanim razvojem družbene blaginje. S kakovostnim izobraževalnim, raziskovalnim, svetovalnim in razvojnim delom vpliva na razvoj izobraževanja in raziskovanja ter oblikovanje mnenja strokovne javnosti v širšem regijskem prostoru (doma in v svetu). Njeni diplomanti in slušatelji so se sposobni soočiti z izzivi na področju ter podati prispevek k razvoju znanja, znanosti in stroke.
Vrednote
ODLIČNOST
Odličnost delovanja razumemo kot proces zagotavljanja najboljših pogojev za delovanje, učenje, razvoj in dvig kompetentnosti zaposlenih in študentov (diplomantov). Spodbujamo širino v sodelovanju z najboljšimi partnerji, doseganje dogovorjenih ciljev ter pošteno sodelovanje. Nudimo znanja in priložnosti za doseganje odličnosti. Privabljamo talente in posameznike, ki delujejo odlično, so odprti za novosti, opozarjajo na priložnosti razvoja in so tolerantni do mnenj drugih.
ODGOVORNOST
Zaposleni delujemo odgovorno, z osebno integriteto in s pripadnostjo, kar pričakujemo tudi od svojih sodelavcev in vseh drugih partnerjev. Pri iskanju najboljšega za institucijo in njeno prihodnost smo zavezani h kulturi gospodarnega delovanja in medsebojnega sodelovanja. Pri svojem delu izpolnjujemo etične standarde, in če je le mogoče presegamo pravne in strokovne.
Odgovornost predstavlja vodilo našega delovanja na vseh področjih. Skladno s tem spodbujamo študente in vse druge partnerje, da sprejmejo enake standarde etičnega obnašanja. Do delovanja ali vedenja, ki ni skladno z načelom odgovornosti, nimamo nikakršne tolerance.
EMPATIJA
Empatija je univerzalna timska vrednota, ki predstavlja visoko zavzetost in sodelovalnost v delovnem okolju. Je zmožnost razumeti pogled drugega (sodelavca, študenta) ne glede na to, ali se z njim strinjamo ali ne. Empatija pomeni radovednost razumeti, pomagati, rešiti, izven svojih okvirov in norm. Omogoča, da iz kaotičnih, konfliktnih in kritičnih situacij izidemo kot zmagovalci in napredujemo.
USTVARJALNOST
Skupaj postavljamo okolje, ki spodbuja ustvarjalno delo. Gradimo vzdušje, ki izpostavlja sodelovanje, ideje, zavzetost, znanje in človeški potencial. Smer razvoja je preseganje starega in spreminjanje na bolje. S tehnologijo in toleranco omogočamo ustvarjalno delo ter osebni in profesionalni razvoj.
AKADEMSKA SVOBODA
Akademska svoboda je pravica in temeljna odgovornost učiteljev, raziskovalcev in študentov. Je v najožji zvezi z iskanjem razmerja do sveta in družbe ter posredovanjem znanja, ki izhaja iz znanstvenih spoznanj in temeljnega izkustva. Uresničuje se s pedagoškim, raziskovalnim in ustvarjalnim delom, ki je podrejano splošno sprejetim etičnim vrednotam in vrednotam Univerze v Ljubljani.
Akademska svoboda študentov se izraža v akademski avtonomnosti, ki študente zavezuje k samoiniciativnemu izpolnjevanju študijskih ciljev in odgovornemu delovanju, skladno s sprejetimi etičnimi vrednotami in vrednotami Univerze v Ljubljani.
Avtonomost učitelja zagotavlja, da je v okviru učnega načrta in zastavljenih ciljev, svoboden pri svojem delu. Avtonomija je tesno povezana z odgovornostjo do opravljanja dela ter vrednotenjem rezultatov svojega dela.
ODZIVNOST
Odzivnost predstavlja sposobnost Fakultete za upravo za hitro odzivanje na spremembe v njeni širši in ožji okolici. Latinski sinonim za responsorum je docilis, odziven, učljiv, učljiv, učljiv, prikladen. Gre za hitre, usklajene, primerne in dobrohotne odzive na pozive, prizadevanja, vplive itd. na osnovi razuma, čustev in poguma. Odzivnost predstavlja kakovost ljudi, ki vključuje “hladen razum, vroča čustva in trden pogum” kot kombinacijo uspešnega ravnanja. Tu merimo človeka in naša ravnanja po velikosti njegovega srca, pogum po njegovih dejanjih in razum po njegovih uspehih, moč fakultete ali njen pogum pa z javnim interesom, razum s pravno državo in čustva s socialno državo.
OSEBEN PRISTOP
Na voljo ni večjega bogastva, kot so ljudje, in na fakulteti je, da prepozna, sprosti in omogoči potencial vsakega slehernika. Fakulteta ne zagotavlja le dobrih storitev, temveč vsem omogoča, da se počutijo angažirane, slišane, jim daje občutek zaupanja, možnosti osebnega razvoja in pomoči pri razvoju konceptov ali idej. Fakulteta bo rastla, če bodo njeni cilji usklajeni ali bili podobnim ciljem zaposlenih. Z vlaganjem v ljudi in njihovim navdihovanjem na osebni in poklicni ravni se povečajo možnosti za boljši rezultat, s tem pa tudi za celotno korist, ki jo ima skupnost od našega dela.
STALNE IZBOLJŠAVE
Stalne izboljšave (jap. Kaizen, »sprememba na bolje«) pomenijo obvladovanje nepričakovanega kot proces, ki predstavlja stalno prizadevanje za izboljšanje izdelkov, storitev ali procesov. Stalne izboljšave so del “sistema”, v katerem se povratne informacije iz procesa in rezultatov ocenjujejo glede na cilje fakultete. Gre za postopno, nikoli končano spreminjanje, ki je osredotočeno na povečanje uspešnosti, učinkovitosti in etičnosti fakultete pri izpolnjevanju njene politike in ciljev.
PRAKTIČNA NARAVNANOST
Izhodišče je Horacijev sapere aude, ali »drzni si vedeti«. Predstavlja nagnjenost k osredotočenemu in energičnemu delovanju, pripravljenost na delovanje, ne da bi včasih točno vedeli, kako se bodo stvari odvijale, navado, ki gleda na konkretne okoliščine skozi sito splošnih načel, usmerjenost, ki išče znanje na podlagi posledic delovanja v skladu z njim, miselno okolje, ki sprejema pluralno perspektivo in metode, odnos, ki ceni novosti, pa tudi presenečenja, prepričanje, da lahko s skupnimi močmi dosežemo pozitivne spremembe, prepričanje, da se praktično soglasje pogosto doseže na družbeno-raznoliki ravni, namesto da bi temeljilo le na resnici ali razumu. Praktična naravnanost je zato teoretska angažirana, pa vendar trdna, instrumentalno učinkovita in ne prazno govoreča, je moralno navdihujoča, a ne vsevedna ali celo paralizirajoča.
1956
Ustanovitev upravne šole: Tedaj še Ljudska skupščina LR Slovenije je 22. novembra v uradnem listu številka 42/1956 izdala Uredbo o ustanovitvi upravne šole. Šolanje je trajalo dve leti, sedež pa je bil določen v Škofljici. Kot njeno najpomembnejšo nalogo so določili strokovno usposabljanje kadrov za službe, za katere je potrebna upravno-pravna izobrazba.
1957
Vpis prve generacije izrednih študentov.
1962
Vpis prve generacije rednih študentov.
1975
Vključitev med članice Univerze v Ljubljani.
1995
Formalno in statusno preoblikovanje v Visoko upravno šolo. Vpis prve generacije v visokošolski strokovni program Javna uprava.
1999
Odprtje nove stavbe.
2003
Preoblikovanje v Fakulteto za upravo: Fakulteta za upravo je strokovno in raziskovalno dozorela, kot pomembna izobraževalno znanstvena institucija pa je postala nepogrešljiv dela razvoja upravne znanosti doma in v regiji. To je kronala s preoblikovanjem iz Visoke upravne šole v fakulteto, in sicer s trudom vseh zaposlenih in študentov.
2004
Priprava novih študijskih programov v skladu s cilji in načeli Bolonjske deklaracije: Bolonjski proces je začel omogočati nove in bolj fleksibilne oblike študija, predvsem pa večjo izbiro znanj in predmetov za vse študente. Fakulteta za upravo je bila ena od prvih članic univerze, ki so svoje programe oblikovale v skladu z bolonjsko reformo visokega šolstva.
2008
Pridobitev akreditacije EAPAA za magistrski študijski program Uprava druga stopnja: Vse večja ponudba konkurenčnih programov doma in želja po izstopanju v mednarodnem prostoru je narekovala visoke vložke v kakovost dela, raziskovanje, izvedbe programov in internacionalizacijo delovanja. S tem je fakulteta lahko oblikovala programe, ki ustrezajo najstrožjim mednarodnim merilom, leta 2008 pa kot prva in še vedno edina fakulteta v Sloveniji pridobila mednarodno akreditacijo združenja EAPAA za svoj drugostopenjski program.
2011
Pridobitev akreditacije EAPAA za dodiplomska programa prve stopnje: Akreditaciji programov na drugi stopnji je sledilo še logično nadaljevanje pridobitve mednarodne akreditacije tudi za prvostopenjska programa. Akreditacija je našim študentom in diplomantom tudi garancija, da dobijo najboljše znanje in s tem boljšo popotnico pri povezovanju s poslovnim okoljem doma in v tujini.
2016
Naš magistrski študijski program Uprava 2. stopnja je bil sprejet v elitno mrežo EMPA (European Master of Public Administration Consortium).
2017
Vpis prve generacije v Skupni doktorski študijski program 3. stopnje Upravljanje in ekonomika javnega sektorja
2019
Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez nam je dodelil certifikat Športnikom prijazno izobraževanje.
2020
Pričetek izvajanja nove študijske smeri Upravljanje v Evropski uniji na 1. stopnji študija v okviru študijskega programa Uprava - Upravljanje javnega sektorja.
1957 – 1977
Silvo Šivic
1977 – 1981
Martin Lorbar
1981 – 1983
mag. Rudolf Kocjančič
1983 – 1987
mag. Mihael Brejc
1987 – 1991
mag. Nikolaj Abrahamsberg
1991 – 1993
dr. Rudolf Kocjančič
1993 – 1995
dr. Mirko Vintar
1995 – 1999
dr. Mihael Brejc
1999 – 2005
dr. Stanislava Setnikar Cankar
2005 – 2009
dr. Srečko Devjak
2009 – 2013
dr. Stanislava Setnikar Cankar
2013 – 2021
dr. Janez Stare
2021–
dr. Mirko Pečarič