Naslov skupine: E-UPRAVA IN DAVČNA POLITIKA: TRENDI IN IZZIVI (BI-HR/23-24-001)
Vodja: doc. dr. Dejan Ravšelj ( od 1. 4. 2023 do 31. 5. 2025)
Hitrost sprememb in potreba po digitalizaciji določata način delovanja javne uprave, saj integracija tehnoloških inovacij v poslovne procese javne uprave postaja nujnost za zagotavljanje javnih storitev, kot je digitalno izpolnjevanje davčnih obveznosti, ki zadovoljuje pričakovanja strank – državljanov in gospodarskih subjektov. Hkrati je potrebno digitalne rešitve postaviti v središče administrativnega upravljanja, saj predstavljajo nove priložnosti za javno upravo, da pregleda in poenostavi ne le svoje delovne procese, temveč tudi njihov namen, kar bo povzročilo večje zadovoljstvo strank. Izzivi javne uprave v Republiki Hrvaški so podobni tistim v Republiki Sloveniji, predvsem pri zmanjševanju deleža javne porabe v bruto domačem proizvodu, digitalni preobrazbi in potrebi po k uporabniku usmerjeni javni upravi za doseganje njene vzdržnosti. Glede na rezultate Indeksa gospodarske in družbene digitalizacije (DESI) za leto 2021, v Republiki Hrvaški storitve e-uprave uporablja 52 % uporabnikov interneta, v Republiki Sloveniji pa 68 %. Zaradi pandemije COVID-19 in pospešene digitalizacije narašča število uporabnikov storitev e-uprave in s tem e-davčne uprave. S tem se doseže večja interakcija med javnimi organi in javnostjo na internetu. Z digitalizacijo se je izboljšal dostop do javnih storitev, saj so javna uprava in javne ustanove, kot je davčna uprava, postale bolj odprte in pregledne za uporabnike. Rezultati analize Svetovne banke 2020 kažejo, da je Republika Hrvaška po učinkovitosti javne uprave na 23. mestu, Republika Slovenija pa na 11. mestu med 27 državami članicami EU. To dodatno opozarja na probleme in ovire, ki jih mora javna uprava, predvsem v Republiki Hrvaški, hitro in učinkovito odstraniti ter ponuditi nove in bolj praktične rešitve po dobri praksi iz Republike Slovenije. V ta namen je glavni cilj tega projekta raziskati in primerjati stopnjo digitalizacije in učinkovitosti e-uprave v Republiki Hrvaški in Republiki Sloveniji, s posebnim poudarkom na e-davčni upravi.
Trajanje projekta (od/do):
od 1. 4. 2023 do 31. 5. 2025
Naročnik:
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Člani projektne skupine s povezavami na SICRIS:
doc. dr. Dejan Ravšelj (vodja)
prof. dr. Aleksander Aristovnik
Člani projektne skupine v sodelujoči državi:
izr. prof. dr. Sabina Hodžić (vodja)
prof. dr. Zvonimira Šverko Grdić
dr. Tanja Fatur Šikić
Pregled faz projekta:
Poleg glavnega cilja projekta so podcilji naslednji:
1. identificirati indikatorje in modele za merjenje e-uprave;
2. prepoznati trende in izzive pri vzpostavljanju učinkovitejše e-uprave;
3. analizirati vpliv modela zrelosti e-uprave na učinkovitost javne uprave v Republiki Hrvaški in Republiki Sloveniji ter ga primerjati z državami EU;
4. analizirati vpliv e-uprave na gospodarsko rast in družbeni razvoj v Republiki Hrvaški in Republiki Sloveniji ter ga primerjati z državami EU.
Glede na dosedanje sodelovanje, ki je rezultiralo v skupnem znanstvenem članku, objavljenem v Central European Public Administration Review (2021), sta vodji projekta (Hodžić in Ravšelj) dokazala, da model zrelosti e-uprave pozitivno in statistično značilno vpliva na učinkovitost in uspešnost javne uprave v državah članicah Evropske unije. To tudi dokazuje, da morajo države članice EU v okviru javne uprave pospešeno uvajati nove digitalne tehnologije, kot so veriženje blokov (angl. blockchain), umetna inteligenca (angl. artificial intelligence), računalništvo v oblaku (angl. cloud computing) ipd., s ciljem hitrejše in enostavnejše uporabe javnih storitev in s tem tako izboljšati proces izpolnjevanja davčnih obveznosti.
Rezultati skupne raziskave naj bi dali odgovore na glavni cilj projekta in tako ustvarili osnovo za doseganje nadaljnjih raziskovalnih ciljev. Raziskava naj bi odgovorila na vprašanje, kateri so glavni izzivi, torej ovire, s katerimi se obe državi (Republika Hrvaška in Slovenija) soočata pri vzpostavitvi boljše e-uprave s posebnim poudarkom na e-davčni administraciji in kakšni so trenutni trendi v svetu za doseganje tega. Pri tem bi se sledilo praksi najrazvitejše države na področju e-uprave in e-davčne uprave, in sicer Estonije. Rezultati raziskave se lahko uporabijo tudi v akademskih krogih visokošolskih zavodov, oblikovalcem ekonomske politike pa lahko pomagajo pri izbiri optimalnega modela za vzpostavitev učinkovitega modela e-uprave, ki bo dodatno prinesel večje zadovoljstvo uporabnikov. Raziskava bo poglobila in okrepila raziskovalni portfelj Fakultete za turizem in gostinstvo (Republika Hrvaška) in Fakultete za upravo (Republika Slovenija) z izboljšanjem dela in sodelovanja mladih raziskovalcev na področju financ, javnih financ in javne uprave na Univerzi v Reki, Fakulteta za management v turizmu in gostinstvu in Univerzi v Ljubljani, Fakulteta za upravo v Sloveniji.
Načrtovano je, da bo projekt rezultiral v objavah znanstvenih prispevkov v revijah, zastopanih v ustreznih bazah podatkov (Econlit, Scopus, WOS), mobilnosti raziskovalcev za skupne obiske in razprave o prepoznavanju skupnih problemov in rešitev ter sodelovanje na mednarodnih konferencah v Republiki Hrvaški in Republiki Sloveniji.
