Naslov programa: Funkcionalna regionalizacija – možnost prenosa pristojnosti z državnih organov na svete razvojnih regij s primerjalno pravno ureditvijo (V5-2384)
Vodja: prof. dr. Mirko Pečarič
Projekt bo vključeval natančno analizo možnosti prenosa nalog, primerjalno analizo pravnih ureditev regij in njihovih pristojnosti v izbranih državah ter predloge za ureditev v slovenskem pravnem redu. Trenutno v Sloveniji regije niso ustanovljene, seveda pa se kljub temu – in okoliščinam oziroma danim pravnim podlagam primerno – prek razvojnih svetov regij, svetov regij in razvojnih agencij izvaja regionalni razvoj. Prenos pristojnosti na razvojne regije bi omogočil boljše opravljanje nalog ter prispeval k povečanju razvojne učinkovitosti in uspešnosti. Krepitev funkcionalnih regij spodbuja oblikovanje osnov za bodoče pokrajine. Cilj raziskovalnega projekta je identificirati pristojnosti, ki bi jih bilo mogoče prenesti ter upoštevati materialno in časovno dinamiko prenosa. Prenos pristojnosti iz države na razvojne regije se lahko izvede z upoštevanjem posameznih korakov. Najprej bo treba narediti a) analizo pristojnosti (najprej je potrebno analizirati obstoječe pristojnosti na državni ravni in določiti, katere izmed njih bi bilo smiselno prenesti na razvojne regije. To vključuje identifikacijo nalog, ki se lahko učinkovito izvajajo na regionalni ravni in imajo korist za razvoj regij), b) pravno analizo (primerjalna analiza pravne ureditve regij in njihovih pristojnosti v drugih državah EU; ta del omogoča pridobitev vpogleda v
različne modele regionalne ureditve in identifikacijo najboljših praks, ki bi jih bilo mogoče uporabiti v slovenskem pravnem redu), c) priprava predloga (na podlagi ugotovitev analiz se pripravi predlog za prenos pristojnosti na razvojne regije v slovenskem pravnem redu. Predlog mora biti skladen z ustavnimi določbami in zakonodajo ter upoštevati specifične potrebe in značilnosti slovenskega regionalnega razvoja), d) konsenz in sprejem (predlog prenosa pristojnosti se predstavi zainteresiranim deležnikom, kot so državni organi, lokalne skupnosti, regionalne razvojne agencije in drugi. Sodelovanje in doseganje konsenza med vpletenimi stranmi sta ključnega pomena za uspešen prenos pristojnosti), e) postopno izvajanje (prenos pristojnosti se lahko izvaja postopoma, z jasno določenimi fazami in časovnim okvirom, kar omogoča ustrezen prehod in prilagajanje tako državnih organov kot tudi razvojnih regij na nove pristojnosti in odgovornosti).
Prenos pristojnosti je kompleksen proces, ki zahteva temeljito analizo, pravno skladnost, politično podporo in sodelovanje vseh vpletenih strani. Prilagodljivost in upoštevanje specifičnih potreb regij sta ključna dejavnika za uspešen prenos pristojnosti na razvojne regije. Cilj prenosa pristojnosti
bo v povečanju učinkovitosti in odgovornosti javne uprave ter spodbudi regionalnega razvoja in kohezije, pri čemer prenos pristojnosti ne pomeni le prenosa nalog in sredstev, ampak tudi prenosa odgovornosti in pooblastil za sprejemanje odločitev. Zato je pomembno, da se pri prenosu pristojnosti upoštevajo načela subsidiarnosti (pristojnosti se prenašajo na najnižjo možno raven javne uprave, ki je sposobna učinkovito in kakovostno opravljati naloge), sorazmernosti (obseg in intenzivnost prenosa pristojnosti se prilagaja zmožnostim in potrebam razvojnih regij), partnerstva (prenos pristojnosti se izvaja v sodelovanju z vsemi deležniki, ki so vpleteni ali prizadeti v regionalni razvoj), transparentnosti (prenos pristojnosti se izvaja na pregleden in odprt način, ki omogoča nadzor in participacijo javnosti) in prilagodljivosti (prenos pristojnosti se spremlja in evalvira ter po potrebi prilagaja spremembam v okolju in rezultatom).
Cilj projekta
Namen projekta je pripraviti primerjalno pravno študijo regionalne ureditve in pristojnosti organov v več državah EU ter predlagati prenos nalog iz državnih in lokalnih pristojnosti na razvojne regije. Študija bo vključevala analizo možnosti prenosa nalog, primerjalno analizo pravnih ureditev regij in njihovih pristojnosti v izbranih državah ter predloge za ureditev v slovenskem pravnem redu. Trenutno v Sloveniji regije niso ustanovljene kot pokrajine, se pa kljub temu prek razvojnih svetov regij, svetov regij in razvojnih agencij izvaja regionalni razvoj. Prenos pristojnosti iz državne ravni na razvojne regije bi omogočil boljše opravljanje nalog ter prispeval k povečanju razvojne učinkovitosti in uspešnosti – tam, kjer je to potrebno in upravičeno. Ker krepitev funkcionalnih regij spodbuja oblikovanje osnov za bodoče pokrajine, je cilj raziskovalnega projekta v identifikaciji pristojnosti, ki bi jih bilo mogoče prenesti, ob upoštevanju materialne in časovne dinamike prenosa.
Trajanje programa (od/do):
1. 10. 2023—30. 9. 2024
Naročnik:
Ministrstvo za javno upravo & Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj
Financiranje:
Projekt je financiran v cenovnem razredu A za obdobje 1 leta.
Člani projektne skupine s povezavami na SICRIS:
Vsebinski sklopi in aktivnosti:
Raziskava je zasnovana tako, da bo poleg novih teoretičnih spoznanj o vseh ključnih vidikih upravljanja javnih zavodov pripeljala tudi do širših rezultatov in rešitev, ki bodo bistveno prispevale k krepitvi kompetenc vrhnje hierarhične ravni ministrstva in direktoratov ob ustreznejši vlogi organov javnih zavodov. Raziskava bo izvedena v več fazah:
1. Izvedba analize dosedanjega upravljanja razvojnih regij v Sloveniji;
2. Primerjalno-pravna študija upravljanja razvojnih regij v izbranih državah;
3. Pregled opisa nalog in obveznosti posameznih organov regij;
4. Oblikovanje enotnega modela za izvajanje in evalvacijo učinkov razvojnih regij (glede na opis posameznih oblik nalog in odgovornosti v pravnih aktih);
5. Razvoj normativne rešitve za podporo pripravi in izvajanju dejavnosti razvojnih regij.
Sklop 1 se bo izvedel v prvih treh mesecih, sklop 2 v nadaljnih 3 mesecih, sklop 3 v sedmem in osmem mesecu, sklop 4 v devetem in desetem
mesecu, sklop 5 pa v enajstem in dvanajstem mesecu. Pri posameznih sklopih bodo sodelovali vsi člani projekta.
Diseminacija rezultatov bo potekala večplastno:
– s pomočjo predstavitev projektne ideje na znanstvenih konferencah doma in v tujini bomo lahko delili mnenja in priporočila z raziskovalci v tujini (prva predstavitev je planirana že v septembru v Portorožu – Dnevi slovenske uprave 2024),
– rezultati projekta bodo predstavljeni tako na znanstvenih konferencah (NISPAcee 2024 in DSU 2024) ter preko objav v indeksiranih tujih revijah, ki imajo največ vsebinskih objav, povezanih s projektom (npr. The NISPAcee journal of public administration and policy, DANUBE: Law, Economics and Social Issues Review, Central European Public Administration Review),
– nadgradnja rezultatov projekta v drugih projektih ali aktivnostih, v katerih sodelujejo raziskovalci (npr. članstvom v ekspertnih skupinah Sveta Evrope, OECD/SIGMA in EK, članstvom v ekspertnih skupinah ali delovnih telesih vlade, ministrstev in drugih državnih organov – npr. strokovna skupina za oblikovanje zakonskih podlag za ustanovitev pokrajin pri Državnem svetu RS),
– predstavitev rezultatov projekta na delavnicah ali preko blogov in na družbenih omrežjih, ki jih upravlja raziskovalna organizacija prijavitelja,
– nadaljnje sodelovanje z drugimi institucijami, npr. interesnimi združenji občin.