Razvoj holističnega modela upravljanja za učinkovito in uspešno slovensko javno upravo

Temeljni raziskovalni projekt | Razvoj holističnega modela upravljanja za učinkovito in uspešno slovensko javno upravo | vodja: izr. prof. dr. Aleksander Aristovnik

Naročnik:   

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Članica UL:

Fakulteta za upravo

Šifra:

J5-8238

Naziv projekta: 

Razvoj holističnega modela upravljanja za učinkovito in uspešno slovensko javno upravo

Spletna stran:

www.project-hermes.si

Obdobje: 

1. 5. 2017 - 30. 4. 2020

Letni obseg: 

1.756 ur

Vodja: 

izr. prof. dr. Aleksander Aristovnik

Veda: 

Družboslovne vede

Sodelujoče RO: 

Sodelujoče RO

Financiranje:   

Projekt je financiran s 1756 letnimi urami cenovnega razreda A za obdobje 3 let.

Bibliografske reference: 

povezava na SICRIS

 

 

Vsebinski opis:

 

Družbene spremembe so sprožile nova, zelo problematična in najkompleksnejša upravna vprašanja. Posledice globalne finančne krize, vprašanja migracij, vzpon desničarskih strank, populizem, ekološka vprašanja, digitalna revolucija in drugo razkrivajo nezadostnost obstoječih modelov upravljanja za odziv na potrebe sodobne družbe na holističen način. Zato je namen projekta razviti primerno holistični model upravljanja (HMU), znotraj katerega bo slovenska javna uprava (JU) delovala proaktivno kot dejavnik, ki omogoča, in je gonilna sila družbenega napredka ter blaginje. HMU bo temeljil na naslednjih, trenutno manjkajočih integralnih elementih pri upravno-političnem sprejemanju odločitev in v ustreznih raziskavah: 1) interdisciplinarno naslavljanje kompleksnih medsektorskih upravnih vprašanj; 2) vključitev vseh družbenih podsistemov in njihovih deležnikov na makro (družba), mezo (vlada) in mikro (individualne upravne enote) ravni upravljanja; in 3) komplementarno zajemanje kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod. Projektne aktivnosti bodo razdeljene na pet dopolnjujočih se delovnih paketov (DP). Cilj prvega delovnega projekta (DP1) je kvalitativno vzpostaviti teoretični okvir za razvoj HMU. Z metodami deskripcije, komparacije in kompilacije bomo: 1) prepoznali trenutne temeljne modele upravljanja in njihove razločevalne elemente, 2) določili glavne kriterije za uspešnost upravljanja, učinkovitost in odgovornost pri reševanju družbenih izzivov, 3) prepoznali ključne prihodnje izzive in smernice za izboljšanje trenutnega modela upravljanja. Cilj DP2 je kvantitativno identificirati "idealen" primer HMU. Prilagojena raziskava, ki vključuje oceno dejavnikov modelov upravljanja, bo predstavljala glavni vir podatkov za analizo. Anketirance na makro ravni, to so državljani in podjetja kot protiutež JU ter mezo in mikro skupine predstavnikov različnih ravni JU, bomo prosili, naj podajo informacije o trenutnem in pričakovanem stanju dejavnikov ter učinkih upravljanja. Nadalje bomo z metodo razvrščanja v skupine (clusterska analiza po razločevalnih dejavnikih modelov) med zajetimi skupinami anketirancev kvantitativno identificirali pričakovani HMU kot empirično podlago za holistično upravljanje. Cilj DP3 je poglobljeno potrjevanje in optimizacija statistično nakazanega HMU. Uporabljena bo skupina metod (triangulacija), ki bodo obsegale polstrukturirane intervjuje deležnikov znotraj vseh treh ravni upravljanja, literature in interdisciplinarnih ocen neodvisnih ekspertov. To bo optimiziralo HMU in posledično njegov absorpcijski potencial. Poleg tega bodo informacije, pridobljene pri ključnih deležnikih, služile kot neposredni vložek v DP4, ki bo usmerjen v sistematično implementacijo HMU na različnih nivojih JU. V ta namen bo razvit prilagojeni indikator modelnega holizma (IMH), ki bo zagotavljal ustrezno utežene referenčne ciljne vrednosti za implementacijo modela. Ob koncu je načrtovana tudi diseminacija, vezana na DP5. Najprej predlagamo trajno specializirano delovno skupino Mreže inštitutov in šol za javno upravo v srednji in vzhodni Evropi (NISPAcee; The Network of Institutes and Schools of Public Administration in Central and Eastern Europe), ki pokriva pet regij in deluje preko letnih konferenc in mednarodnih projektov. Poleg tega bomo pripravili znanstveno monografijo, v kateri bomo celostno analizirali zahtevna upravna vprašanja v Sloveniji in zunaj nje, ter predstavili HMU za premostitev teh vprašanj. Tako bo omogočena evropska promocija HMU in njegovega aplikativnega potenciala. V splošnem bo znaten prispevek projekta dvojen: 1) jasno opredeljen HMU za slovensko JU in 2) jasna in z indikatorjem vodena metodologija za sistematičen prehod z obstoječega na optimalni model upravljanja za razrešitev kompleksnih in globalnih družbenih vprašanj ter posledično omogočanje družbenih inovacij velikega obsega.

 

 

Sestava projektne skupine in povezave na SICRIS

Skupina je sestavljena iz raziskovalcev dveh sodelujočih organizacij: Univerze v Ljubljani, Fakultete za upravo in podjetja Logon informacijske tehnologije, d.o.o.

 

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo:

izr. prof. dr. Aleksander Aristovnik (vodja)

prof. dr. Mirko Vintar

prof. dr. Ljupčo Todorovski

prof. dr. Maja Klun

prof. dr. Polona Kovač

izr. prof. dr. Primož Pevcin

izr. prof. dr. Mirko Pečarič

izr. prof. dr. Janez Stare

doc. dr. Nina Tomaževič

dr. Marko Ropret

Dejan Ravšelj, mladi raziskovalec

Mateja Bregant Perić, mag. upr. ved, strokovna delavka

 

Logon informacijske tehnologije, d.o.o.:

mag. Boris Glogovac

Gregor Krnec

Projektne aktivnosti bodo razdeljene na pet dopolnjujočih se delovnih paketov (DP). Cilj prvega delovnega projekta (DP1) je kvalitativno vzpostaviti teoretični okvir za razvoj HMU. Z metodami deskripcije, komparacije in kompilacije bomo: 1) prepoznali trenutne temeljne modele upravljanja in njihove razločevalne elemente, 2) določili glavne kriterije za uspešnost upravljanja, učinkovitost in odgovornost pri reševanju družbenih izzivov, 3) prepoznali ključne prihodnje izzive in smernice za izboljšanje trenutnega modela upravljanja.

Cilj DP2 je kvantitativno identificirati »idealen« primer HMU. Prilagojena raziskava, ki vključuje oceno dejavnikov modelov upravljanja, bo predstavljala glavni vir podatkov za analizo. Anketirance na makro ravni, to so državljani in podjetja kot protiutež JU ter mezo in mikro skupine predstavnikov različnih ravni JU, bomo prosili, naj podajo informacije o trenutnem in pričakovanem stanju dejavnikov ter učinkih upravljanja. Nadalje bomo z metodo razvrščanja v skupine (clusterska analiza po razločevalnih dejavnikih modelov) med zajetimi skupinami anketirancev kvantitativno identificirali pričakovani HMU kot empirično podlago za holistično upravljanje.

Cilj DP3 je poglobljeno potrjevanje in optimizacija statistično nakazanega HMU.

Uporabljena bo skupina metod (triangulacija), ki bodo obsegale polstrukturirane intervjuje deležnikov znotraj vseh treh ravni upravljanja, literature in interdisciplinarnih ocen neodvisnih ekspertov. To bo optimiziralo HMU in posledično njegov absorpcijski potencial. Poleg tega bodo informacije, pridobljene pri ključnih deležnikih, služile kot neposredni vložek v DP4, ki bo usmerjen v sistematično implementacijo HMU na različnih nivojih JU. V ta namen bo razvit prilagojeni indikator modelnega holizma (IMH), ki bo zagotavljal ustrezno utežene referenčne ciljne vrednosti za implementacijo modela.

Ob koncu je načrtovana tudi diseminacija, vezana na DP5. Najprej predlagamo trajno specializirano delovno skupino Mreže inštitutov in šol za javno upravo v srednji in vzhodni Evropi (NISPAcee; The Network of Institutes and Schools of Public Administration in Central and Eastern Europe), ki pokriva pet regij in deluje preko letnih konferenc in mednarodnih projektov.

Poleg tega bomo pripravili znanstveno monografijo, v kateri bomo celostno analizirali zahtevna upravna vprašanja v Sloveniji in zunaj nje, ter predstavili HMU za premostitev teh vprašanj. Tako bo omogočena evropska promocija HMU in njegovega aplikativnega potenciala.

V splošnem bo znaten prispevek projekta dvojen: 1) jasno opredeljen HMU za slovensko JU in 2) jasna in z indikatorjem vodena metodologija za sistematičen prehod z obstoječega na optimalni model upravljanja za razrešitev kompleksnih in globalnih družbenih vprašanj ter posledično omogočanje družbenih inovacij velikega obsega.