676 Računalniške komunikacije

676 Računalniške komunikacije

  • Vrsta programa: univerzitetni študijski program Upravna informatika 1. stopnja
  • 1. letnik
  • 6 ECTS
  • Tip predmeta: obvezni
  • Število ur predavanj: 45
  • Vaje: 30
  • Druge oblike študija: 15
  • Samostojno delo: 90
  • Nosilec: dr. Zoran Bosnić

 

1. Cilji in kompetence

Cilj predmeta je študentom računalništva in informatike predstaviti osnove delovanja računalniških omrežij in pomembnejših protokolov. Kompetence, ki jih bo študent pridobil, so zlasti:

  • sposobnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov
  • razumevanje delovanja večplastnih sistemov sodobnih komunikacij
  • sposobnost uporabe in načrtovanja omrežnih storitev
  • usposobljenost za načrtovanje omrežij in smiselno dodeljevanje omrežnih naslovov
  • usposobljenost za postavitev preprostega omrežja (domače omrežje),  za osnovno nastavljanje kompleksnih usmerjevalnikov in za postavitev krajevnega omrežja s stikali in brezžičnimi dostopovnimi točkami.

2. Vsebina predmeta

  • Uvod: računalniška omrežja in internet
  • Osnovni pojmi: plasti, protokoli, storitve, protokolarni sklad. Hrbtenica in krajevna omrežja; kje nastajajo zakasnitve.
  • Aplikacijska plast: storitve, pregled standardnih protokolov. Zasnova omrežnih aplikacij, standardni protokoli HTTP, FTP, SMTP, DNS. Delovanje e-pošte, peer-to-peer aplikacij, vtičev (socket) in uporaba storitev transportne plasti.
  • Predstavitvena in sejna plast: vsebina in storitve, primeri.
  • Transportna plast: storitve, multipleksiranje, povezavni in nepovezavni prenos (TCP in UDP), zanesljiv prenos podatkov, nadzor zasičenja (congestion control), izvedba le tega v  TCP.
  • Omrežna plast: storitve, virtualne zveze in datagramske povezave, delovanje usmerjevalnikov, naslavljanje v internetu (IP in IPv6), temelji usmerjanja.
  • Prenosni sistem – povezavna in fizična plast, krajevna omrežja (LAN): storitve, zaznavanje in odpravljanje napak, protokoli za skupinski prenosni medij,. Fizični naslovi (MAC) in preslikava v IP naslove (ARP), delovanje stikal. Ethernet, PPP, brezžična omrežja, aktualni standardi (npr. IEEE 802.11x, Bluetooth). Celularna omrežja, mobilnost. Prenos signalov, prenosni mediji, vrste modulacije.
  • Omrežna varnost, zanesljivost in zaščita, celovitost sporočil, avtentikacija, pregled varovanja e-pošte, TCP povezav (SSL), omrežne povezave (IPSec), brezžične povezave. Požarne pregrade, IDS, IPS sistemi. Aktualni omrežni napadi in obramba pred njimi.
  • Pomen upravljanja omrežja.

3. Temeljna literatura in viri

  • J. F. Kurose, K. W. Ross, M. Ciglarič, Z. Bosnić: Računalniške komunikacije. Pearson, England, 2014, ISBN 978-1-78399-776-3.

Dodatna literatura:

  • J. F. Kurose, K. W. Ross: Computer Networking, A top-down Approach Featuring Internet. 4. izdaja, Addison Wesley 2007. Poglavja 2-6 in 8.
  • T. Vidmar: Informacijsko komunikacijski sistem. Založba Pasadena 2002. Poglavja 1-6 in 14-20.
  • A.S. Tanenbaum, Computer Networks, 4. izdaja, Prentice Hall PTR, 2002.
  • D. Mathews: Computer Networking - Internet Protocols in Action, Wiley 2005.

4. Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:

  • Poznavanje glavnih omrežnih modelov (TCP/IP in ISO/OSI). Razumevanje razlike med arhitekturo in strukturo. Poznavanje in ločevanje funkcionalnosti posamezne plasti. Sposobnost umestitve konkretnega problema na ustrezno plast v modelu.

Uporaba:

  • Uporaba omrežnih protokolov in storitev v svojih izvedbah.

Refleksija:

  • Spoznavanje in razumevanje medsebojne soodvisnosti plasti v različnih večplastnih modelih omrežij in povezava s konkretnimi izvedbami.
  • Prenosljive spretnosti - niso vezane le na en

Predmet:

  • Reševanje različnih problemov na osnovi večplastnih arhitekturnih modelov storitev. Reševanje različnih problemov na osnovi različnih strukturnih modelov omrežij in topologij.

5. Metode poučevanja in učenja

  • Predavanja, laboratorijske vaje, seminarski način dela pri domačih nalogah, konzultacije pri izvajanju seminarskih nalog (konkretni projekti). Poseben poudarek je na tekočem sledenju teorije in na timskem delu in medsebojnem usklajevanju pri vajah in seminarjih.

6. Načini ocenjevanja

  • Način (pisni izpit ali ustno izpraševanje, naloge, projekt):
  • Sprotno preverjanje (domače naloge, kolokviji in projektno delo)
  • Končno preverjanje (pisni ali ustni izpit) (100 %)