1070 Uporabniški vmesniki

1070 Uporabniški vmesniki

  • Vrsta programa: univerzitetni študijski program Upravna informatika 1. stopnja
  • 2. letnik
  • 6 ECTS
  • Tip predmeta: obvezni
  • Število ur predavanj: 45
  • Vaje: 30
  • Samostojno delo: 105
  • Nosilec: dr. Aleš Smrdel

1. Cilji in kompetence

  • Cilj predmeta je podati splošen uvod v področje uporabniških vmesnikov in interaktivnih aplikacij. Študentje naj razumejo širok razpon osnovnih konceptov področja in so sposobni uporabiti osnovne principe, navodila in tehnike za načrtovanje uporabniških vmesnikov in interaktivnih aplikacij. Uporabniške vmesnike naj bodo sposobni analizirati in ovrednotiti njihovo uporabnost.

2. Vsebina predmeta

Predavanja:

  • Programska arhitektura uporabniških vmesnikov (dogodkovni interaktivni vmesniki).
  • Orodja za načrtovanje uporabniških vmesnikov.
  • Gradnja uporabniških vmesnikov.
  • Dogodkovno vodeno programiranje.
  • Uporabnost.
  • Uporabniško usmerjeno načrtovanje; uporabniška izkušnja.
  • Sposobnosti človeka.
  • Principi načrtovanja.
  • Navodila načrtovanja: izbor naprav za interakcijo; načrtovanje grafičnega dela uporabniškega vmesnika (tekst, barve, slike, animacije); povratne informacije.
  • Principi in navodila za načrtovanje mobilnih aplikacij.
  • Principi in navodila za načrtovanje spletnih strani.
  • Inteligentni uporabniški vmesniki
  • Interakcija človek-robot.
  • Papirnati prototipi.
  • Računalniški prototipi.
  • Izhodni modeli.
  • Načrtovanje ikon
  • Hevristično vrednotenje.
  • Testiranje uporabnikov.

Vaje:

  • Utrjevanje pri predavanjih obravnavane snovi s primeri.  
  • Predstavitev tipičnih aspektov načrtovanja uporabniških vmesnikov oziroma aplikacij.

Domače naloge:

  • Študentje izdelajo od 4 do 6 projektov in jih zagovarjajo učitelju. Te projekte lahko študentje opravljajo tudi pri vajah ob pomoči učitelja.

3. Temeljna literatura in viri

  • Stone, Jarett, Woodroffe, Minocha: User Interface Design and Evaluation, 2005, Morgan Kaufmann.
  • Schneiderman, Plaisant: Designing the User Interface; Strategies for Effective Human-Computer Interaction, (5th edition), 2010, Addison Wesley.
  • Norman D A: The Design of Everyday Things, 2002, Basic Books.
  • Benyon, Designing Interactive Systems; A comprehensive guide to HCI and interaction design, 2010, Addison Wesley.
  • W. O. Galitz: The Essential Guide to User Interface Design, Second Edition, 2002, John Wiley & Sons, Inc.
  • W. O. Galitz: It is Time to Clean Your Windows; Designing GUIs That Work, 1994, John Wiley & Sons, Inc.
  • R. W. Sebesta: Programming the World Wide Web (8th edition), 2015, Pearson Education Inc.
  • C. Körner: Lerning Responsive Data Visualization, 2016, Packt Publishing, Birmingham, UK.

4. Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:

  • Poznavanje osnovnih konceptov komunikacije človek računalnik in človek robot; poznavanje konceptov interakcije; poznavanje principov, navodil in postopkov načrtovanja uporabniških vmesnikov; poznavanje postopkov vrednotenja uporabniških vmesnikov in vrednotenja njihove uporabnosti.

Uporaba:

  • Uporaba znanj s področja komunikacije med človekom in računalnikom pri načrtovanju in vrednotenju uporabniških vmesnikov oziroma interaktivnih aplikacij.

Refleksija:

  • Pridobitev lastnih izkušenj o dobrih in slabih vmesnikih z ozirom na splošno sprejeta navodila in standarde tega področja. Pridobitev kritičnega odnosa do načrtovanja vmesnikov in interakcije. Znanje o dobro in slabo načrtanih uporabniških vmesnikih,
  • skupaj z znanjem principov interakcije in navodil omogoča jasno razumevanje o tem, kaj je narobe z vmesnikom, kako interakcijo lahko izboljšamo in kako razviti boljši vmesnik. 

Prenosljive spretnosti - niso vezane le na en predmet:

  • Znanja tega predmeta se ne omejujejo le na načrtovanje uporabniških vmesnikov, pač pa vključujejo tudi študije ljudi in računalniških tehnologij ter medsebojne vplive. Področje je večdisciplinarno in povezuje tudi nekatere elemente analize sistemov, razvoja programske opreme, računalniške grafike, umetne inteligence, kognitivnih znanosti, psihologije, sociologije, načrtovanja in ergonomije.

5. Metode poučevanja in učenja

  • Predavanja, vaje z ustnimi zagovori,  domače naloge.  Poseben poudarek je na sprotnem študiju in na samostojnem delu pri vajah in domačih nalogah.

6. Načini ocenjevanja

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt):

  • Sprotno preverjanje (domače naloge, kolokviji in projektno delo) (50 %)
  • Končno preverjanje (pisni in ustni izpit) (50 %)