Vpliv umetne inteligence na inovativno delovno vedenje v javnem sektorju (J5-70186)
Vodja: doc. dr. Sabina Bogilović
Projekt bo podal celovit pregled, kako umetna inteligenca (UI) spodbudi inovativno obnašanje zaposlenega in skupine v javnih organizacijah. Projekt bo prispeval k premoščanju področij organizacijskega vedenja in UI. To bomo storili z zagotavljanjem znanja na stičišču obeh področij prek teorije in integracije vpogledov iz obeh disciplin. Glavna prednost projekta je v njegovem multidisciplinarnem pristopu, ki podaja vpogled iz vodstvenih in organizacijskih znanj v kombinaciji z digitalno tehnologijo in teorijo UI, ki bo obravnaval hipotetično vprašanje kako lahko uporaba UI spodbudi inovativno obnašanje zaposlenega. Literatura managementa in vodenja nam bosta omogočila, da prepoznamo ter operacionaliziramo pomembne elemente, povezane z inovativnim delovanjem, vidno raznolikostjo, izmenjavo znanja in e-vodenjem. Znanje informatike in digitalizacije nam bo omogočilo merjenje digitalnega stresa in UI. Če združimo obe perspektivi, bomo lahko celovito integrirali opažanja in prikazali poglobljeno sliko učinkov UI na inovativno delovanje posameznika in skupine.
To bomo storili tako, da bomo podali odgovore na pet raziskovalnih vprašanj in zagotovili teoretične in empirične dokaze, da vsakodnevna uporaba UI ni nujno negativno povezana – s tako imenovano »temno stranjo digitalne tehnologije«, vendar lahko spodbudi inovacije. Pri prvem raziskovalnem vprašanju bomo raziskovali vpliv digitalnega dobrega počutja (tehno stres, tehno invazija, tehno preobremenjenost, tehno negotovost, tehno kompleksnost, tehno negotovost, tehno izčrpanost, subjektivno dobro počutje) na UI (aktivno ozaveščenost o AI, namera uporabe UI, uporaba UI).Poleg tega bomo raziskali, ali posamezne značilnosti, kot sta proaktivnost zaposlenih in delitev na segmentacijo/integratorje, igrajo vlogo v razmerju med digitalnim dobrim počutjem in UI.
Nato bodo zagotovili empirične dokaze, kako lahko vsaka dimenzija e-vodenja (e-komunikacija, e-socialno, e-ekipa, e-sprememba, e-tehnologija, e-zaupanje) igra pomembno vlogo pri zmanjševanju digitalnega dobrega počutje (tehno stres, tehno invazija, tehno preobremenjenost, tehno negotovost, tehno zapletenost, tehno negotovost, tehno izčrpanost, subjektivno dobro počutje) in tako spodbudi UI ter posledično tudi inovativno obnašanje posameznika in skupine. Tako bodo odgovorili na naše drugo raziskovalno vprašanje. V tretjem vprašanju nas bo zanimalo, ali skupne, ki so vidno različne od drugih (starostna raznolikost in raznolikost glede na spol) vpliva na zavedanja in uporaba AI na delovnem mestu. Pri četrtem raziskovalnem vprašanju bomo raziskali neposreden vpliv, ki ga ima UI na različne dimenzije inovativnega vedenja (npr. ustvarjanje idej, razvoj idej, vrednotenje idej, implementacija idej). In v zadnjem petem raziskovalnem vprašanju, bomo raziskovali moderacijski vpliv izmenjave znanja (deljenje znanja, skrivanje znanja, preobremenjenost z informacijami) na razmerje med UI in inovativnim delovnim vedenjem.
Tako bo glavni prispevek projekta preoblikovanje raziskovalnega področja z zagotavljanjem teoretičnih in empiričnih dokazov, da vsakodnevna uporaba AI na delovnem mestu, ki ni povezana le s »temno« stranjo počutja (digitalni stres, tehno izčrpanost), ampak lahko spodbudi posameznikovo in skupinsko inovativnost. Poleg tega bomo s tem projektom prispevali k stroki, ki je povezana z našim raziskovalnimi modelom: UI, inovativnost, vidna raznolikost, e-vodenje in digitalno dobro počutje. Rezultati naše raziskave bodo tri publikacije s področja vodenja in organizacijskega vedenja in sicer v revije, ki so uvrščene na najvišjo raven JCR. Vsak od njih bo predstavljen tudi na večjih mednarodnih konferencah. Zasnovani bosta tudi dve publikaciji za ozaveščanje, manifest o oblikovanju politik, ki bo posredoval družbene posledice in promoviral, kako lahko UI spodbuja inovativno vedenje. In priročnik za praktike: zaposlene in vodje za zagotavljanje najboljših praks v zvezi s tem, kako lahko e-vodenje prek UI spodbudi inovativno vedenje.
Trajanje programa (od/do):
1.3.2026 – 28.2.2029
Naročnik:
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Financiranje:
Projekt je financiran z 3595 letnimi urami cenovnega razreda A za obdobje 3 let.
Glavni cilj tega projekta je razviti model umetne inteligence (UI) in inovativnega vedenja z namenom omogočiti javnim organizacijam, da izkoristijo polni potencial UI, kar vodi do višje stopnje inovativnega vedenja zaposlenih in tako zagotovi bolj inovativne rešitve za slovenske državljane. Natančneje, model UI in inovativnega vedenja bo raziskan na izvirni metodologiji, ki gradi na Razširjenem ogrodju predhodnikov-posledic sprejemanja/posvojitve in inovacij UI (Mariani et al., 2023), Okvira digitalnih inovacij, ki omogoča dostop do UI (Trocin 2021), dopolnjeno s številnimi drugimi okviri (Bahoo, 2023; Pereira et al., 2023;) in bo prilagojen specifiki slovenskih javnih organizacij.
Organizacijski model UI in inovativnega vedenja bo za inovacije v javnih organizacijah razvit s prepletanjem konteksta digitalnega dobrega počutja(tehno stres, tehno invazija, tehno preobremenjenost, tehno negotovost, tehno kompleksnost, tehno negotovost, tehno izčrpanost, subjektivno dobro počutje), e-vodenja (e-komunikacija, e-socialno, e-ekipa, e-sprememba, e-tehnologija, e-zaupanje), vidne raznolikosti (starostna in spolna raznolikost), izmenjavi znanja (deljenje znanja, skrivanje znanja, preobremenjenost informacij), na različnih organizacijskih ravneh (posameznik in skupina), različnih fazah vedenja pri inovacijskem delu (npr. ustvarjanje ideje, razvoj ideje, vrednotenje ideje in implementacija ideje) in razsežnosti UI(aktivnega zavedanja UI, namera uporabe UI in uporaba UI). Menedžerji izbrane javne organizacije bodo zagotovili informacije o izkušenih in pričakovanih pogojih znotraj teh dimenzij. Pridobljene povratne informacije bodo predstavljale osnovo za identifikacijo stopnje pripravljenosti javne organizacije na inovativnost in s tem povezane strategije in smernic za sprejetje AI za izboljšanje specifične dimenzije v modelu. V skladu s tem se bo upošteval interdisciplinarni pristop, ki bo olajšal prepotreben sistematičen in celosten način obravnave razmerje med UI in inovativnega vedenja.
Glavni cilji projekta so operacionaliziran skozi pet komplementarnih ciljev:
1. Vzpostaviti konceptualni (teoretični) okvir za stimuliranje inovativnosti s sprejetjem in uporabo UM – razvoj UI in inovativnega modela vedenja, prilagojenega številnim organizacijam javne uprave in ki vključuje ustrezne razsežnosti, kot so digitalno dobro počutje, kontekst e-vodenja, kontekst izmenjave znanja, stopnje inovacijskega proces in dimenzije UI, vse z namenom učinkovitega in učinkovitega sprejemanja in uporabe umetne inteligence za inovacije,
2. narediti anketni vprašalnik, izvesti zbiranje podatkov s pomočjo ankete in implementacija intervjuje s fokusnimi skupinami, ki vključujejo javne organizacije, da dobimo podatke za elemente UI in inovativnega modela vedenja,
3. analizirati vpliv uporabe AI na inovativno delovno vedenje na ravni posameznika in ekipe,
4. zagotoviti poglobljeno validacijo statistično označenega prodnega modela,
5. zagotoviti dragocene vpoglede za javne organizacije v Sloveniji in tujini o tem, kako lahko uporaba UI pripomore k spodbujanju inovacij v javnem sektorju.
Projekt je strukturiran v štiri delovne pakete (WP) po identificiranih izzivih. Obseg projekta je po zasnovi precej širok in obravnava več pomembnih vprašanj na različnih povezanih področjih, saj lahko prebojne dosežke pričakujemo le s precej multidisciplinarnim pristopom. Prav tako združuje več raziskovalnih metod, ki so glede na različne WP ustrezno usmerjene.
WP1: Glavni cilj prvega delovnega paketa je zagotoviti poglobljeno sintezo najsodobnejšega razmerja med UI in inovativnim vedenjem. Omenjena sintezo bomo naredili s pomočjo bibliometrične analize, vsebinske analize ter v okviru pregleda slovenske nacionalne zakonodaje in evropske zakonodaje. Za zagotovitev pregleda in zemljevida AI in inovacijah v raziskavah bomo uporabili VOSviewer uveden, saj je odprt in postaja standard v bibliometrični analizi. V skladu s tem nam bo bibliometrična analiza, opravljena na znanstveni literaturi iz več podatkovnih virov (Web of Science, Scopus in Google Scholar), zagotovila obsežen pregled razvoja raziskav o uporabi UI v javnih organizacijah, inovativnem vedenju v javnih organizacijah. in povezava med UI in inovativnim vedenjem v javnih organizacijah. Z izvedbo bibliometrične analize bomo identificirali glavne dimenzije, dejavnike in (pod)elemente razmerja med UI in inovativnim delovnim vedenjem v javnih organizacijah. Poleg tega bo analiza vsebine izvedena z uporabo različnih pristopov (konceptualne analize in relacijske analize) za interpretacijo pomena iz konteksta besedila. Konceptualna analiza bo določila relevantnost dejavnikov in (pod)elementov inovativnega delovnega vedenja, medtem ko bo relacijska analiza olajšala preučevanje medsebojnega delovanja teh dimenzij, dejavnikov in (pod)elementov v besedilu. Preučili bomo tudi slovensko nacionalno zakonodajo in evropsko zakonodajo, predvsem nedavno sprejeti Zakon o umetni inteligenci. Ta celovita analiza bo vključevala pregled vseh relevantnih zakonov, predpisov, odlokov in kolektivnih pogodb na ravno Slovenije in EU.
WP2: V drugem delovnem paketu bomo na podlagi kapitalizacije našega modela UI in inovativnega vedenja bomo sestavili in oblikovali spletni vprašalnik, ki bo vključeval kontekst digitalnega dobrega počutja, vidno raznolikostjo, e-vodenja, izmenjave znanja, vpliva UI na inovativno vedenje v javnih organizacijah na posameznikovi in skupinski ravni. Zbirali bomo tudi kvantitativne podatke na dveh ravneh, individualni in skupinski), da bi zagotovili poglobljeno sliko vpliva umetne inteligence na vedenje pri inovacijskem delu. Razvili bomo vprašalnik za fokusne skupinske intervjuje. Izvedli bomo štiri fokusne skupine – dve z udeleženci, katerih delovne naloge so pretežno toženje AI in še dve z udeleženci, katerih delo je pretežno odgovorno za inovativnost v javnih organizacijah.
WP3: V trenjem delovnem modelu bomo kvantitativne podatke bomo zbirali na dveh ravneh (individualni in skupinski), da bi zagotovili poglobljeno oceno uporabe umetne inteligence in tega vpliva na vedenje pri inovacijskem delu. Uporabili bomo modeliranje naključnih koeficientov (tj. hierarhično linearno modeliranje) s programsko opremo HLM v kombinaciji z večnivojskimi moderiranimi postopki posredovanja z MLMED, računalniškim makrom za testiranje SPSS. Podatke o fokusnih skupinah bomo analizirali s stalno primerjalno analizo, medtem ko bo znotraj iste študije več fokusnih skupin. Validacija strokovnjaka bo imela ključno vlogo pri validaciji statističnih metod, uporabljenih v raziskavah ali analizah. To vključuje strokovnjake za področje, ki pregledajo in ocenijo ustreznost statističnih tehnik, uporabljenih v statistični analizi. Strokovnjak bo ocenil, ali se izbrane metode ujemajo z naravo podatkov in raziskovalnimi vprašanji ter ciljem tega projekta. Preverjanje vsebine bomo uporabili za ovrednotenje vprašanj postavk, povezanih z danim konstruktom problema, tako da bomo ohranili bistvena in odpravili nebistvena vprašanja v vsaki domeni problema v tem projektu.
WP4: V četrtem delovnem paketu bomo pripravili priporočila za javne organizacije o tem, kako uporabiti in sprejeti AI za spodbujanje inovativnega delovnega vedenja na ravni posameznika in skupine. Priporočila bodo bolj osredotočena na upravljanje človeških virov, vodje, e-vodje v javnih organizacijah na podlagi predlaganega in raziskovalnega konteksta (npr. digitalno dobro počutje, e-vodenje, izmenjava znanja in umetna inteligenca). Na podlagi priporočil bomo nato pripravili praktične smernice za vodje, e-vodje in upravljanje s človeškimi viri, ki bi jih lahko prilagodile vse javne organizacije. Napisali bomo tudi manifest za oblikovanje politik, ki bo posredoval družbene posledice v zvezi s promocijo tega, kako lahko umetna inteligenca spodbuja inovativno delovno vedenje. Organizirali mednarodni dogodek z vzpostavljenimi mednarodnimi povezavami, predvsem v mreži starejših raziskovalcev in drugih relevantnih deležnikov, tako s področja javne uprave, upravljanja znanja in inovativnega managementa. Namen konferenc je predstavitev priporočil, spodbujanje povezav med akademsko sfero in lokalnimi institucijami ter širjenje znanstvenih izsledkov tega projekta. Identificirali in izbrali bomo ključne kanale, vključno s časopisi, revijami, spletnimi portali, družbenimi mediji, radiem in televizijo ter promovirali naše ugotovitve projekta na izbranih ključnih kanalih. Ključni rezultat projekta bo objava raziskovalnih izsledkov vsaj treh znanstvenih člankov v mednarodnih revijah, uvrščenih na lestvico SCI, ki bodo prispevali k specifičnim področjem ustvarjalnosti, inovacij, e-vodenja, dobrega počutja in umetne inteligence. Vsak od njih bo predstavljen tudi na večjih mednarodnih konferencah.