Razvoj kodifikacije z umetno inteligenco podprtih participativnih upravnih postopkov za trajnostno javno upravljanje (J5-70194)
Vodja: prof. dr. Polonca Kovač
Obstoječa kodifikacija upravnega postopka v Sloveniji je neustrezna in primerjalno gledano zastarela, saj s tem, ko ne zagotavlja zadostne participacije deležnikov in ne izkorišča potenciala umetne inteligence (UI), ne sledi pričakovanjem sodobne družbe in ne predstavlja orodja trajnostnega razvoja. Tako je glavni cilj projekta priprava nove kodifikacije Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) kot osrednjega pravnega okvira in hkrati multifunkcionalnega mehanizma delovanja javne uprave, ki bo z zagotavljanjem participacije in UI podprtih rešitev prispeval k družbenemu razvoju in blaginji države, tako za državljane kot tudi gospodarstvo in civilno družbo. Temeljni izzivi, na katere projekt odgovarja, se nanašajo na vprašanja, kako lahko javna uprava najučinkoviteje integrira participativne pristope in tehnologijo UI v svoje postopke ob hkratnem varstvu temeljnih pravic in zaščite javnega interesa in s tem zagotavlja več-nivojsko trajnostno javno upravljanje. Javno upravljanje je namreč ključen steber trajnostnega razvoja, saj zagotavlja načrtovanje in izvajanje takšnih javnih politik, ki uravnoteženo obravnavajo socialne, ekonomske in okoljske izzive.
Projekt poudarja pomen participacije, ki ne zagotavlja zgolj večje legitimnosti odločitev, temveč povečuje zaupanje javnosti v upravo, tako na ravni odločanja v posamičnih in konkretnih upravnih postopkih kot tudi sodelovanja javnosti pri oblikovanju javnih politik. Poleg tega izpostavlja potencial UI, ki v javni upravi omogoča analizo velikih količin podatkov, napovedovanje posledic odločitev in avtomatizacijo rutinskih nalog, kar lahko izboljša kakovost in hitrost upravnih odločitev. Kljub temu uporaba UI odpira pomembna vprašanja glede pravičnosti, transparentnosti in odgovornosti, ki jih mora pravni okvir jasno nasloviti. Pomemben vidik projekta bo izhodišče, da prava v javni upravi ne gre razumeti zgolj kot omejevalca tehnološkega napredka, pač pa predvsem kot temeljni okvir spodbujanja takšnih digitalnih rešitev, ki pomenijo dodano vrednost za vse deležnike javne uprave, v prvi vrsti državljane oziroma naslovnike upravnih storitev.
Projektni načrt zajema več faz, ki vključujejo analizo obstoječe zakonodaje in praks, preučevanje primerov dobrih praks iz drugih držav ter razvoj novih pravnih institutov. V začetnih fazah bo izvedena poglobljena analiza trenutne kodifikacije ZUP, ki bo osvetlila ključne pomanjkljivosti, kot sta nezadostna participacija deležnikov in pomanjkljiva regulacija uporabe UI. Na podlagi teh ugotovitev bodo oblikovane konkretne rešitve, ki bodo vključevale nove pravne institute za povečanje participacije, mehanizme za alternativno reševanje sporov ter pravila za transparentno in odgovorno uporabo UI v upravnih postopkih. Sodelovanje z Ministrstvom za javno upravo bo omogočilo praktično testiranje predlaganih rešitev v okviru pilotnih nalog, kar bo zagotavljalo tako prilagoditev rešitev slovenskemu upravnemu okolju kot tudi zahtevam odločevalcev za sprejem nove zakonodaje.
Ključni izid projekta je priprava nove kodifikacije ZUP, ki bo omogočila trajnostno delovanje javne uprave, izboljšanje legitimnosti upravnih postopkov in krepitev zaupanja javnosti v javno upravo. Poleg tega bo projekt prispeval k razvoju teoretičnih in praktičnih temeljev za nadaljnji razvoj participatornih institutov in uporabo UI v javnem upravljanju, z jasnim poudarkom na pravičnosti, odgovornosti in transparentnosti odločitev. Projekt bo imel dolgoročne učinke na razvoj slovenske javne uprave, saj bo pripomogel k oblikovanju trajnostnega, vključujočega in tehnološko naprednega upravnega sistema. Poleg nacionalnih koristi projekt naslavlja tudi širše izzive, povezane z razvojem sodobnih praks javnega upravljanja, in ponuja rešitve, ki jih lahko uporabijo druge države v svojih prizadevanjih za modernizacijo javne uprave.
Trajanje programa (od/do):
1.3.2026 – 28.2.2029
Naročnik:
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Financiranje:
Projekt je financiran z 3595 letnimi urami cenovnega razreda A za obdobje 3 let.
Upravni postopki so temeljni okvir javnega upravljanja in ključni mehanizem za izvajanje javnih politik. V Sloveniji je vsako leto izvedenih okoli 10milijonov upravnih postopkov, največ na področjih davkov, sociale, gradbeništva in okolja. Kljub izjemnemu vplivu tako na življenja posameznikov kot tudi družbo kot celoto, obstoječi Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) ne naslavlja sodobnih izzivov, kot so participacija, integracija naprednih tehnologij, predvsem umetne inteligence (UI), in prispevek k trajnostnemu razvoju.
Glavni cilj projekta, tj. razvoj nove kodifikacije upravnih postopkov, bo dosežen z naslednjimi medsebojno povezanimi operativnimi cilji:
1. Identificirati podlage, načela in vodila trajnostnega razvoja v smislu dobrega javnega upravljanja in trajnostne javne uprave.
2. Analizirati obstoječe stanje in na tej podlagi razviti pravila za zagotovitev večje participacije v upravnih postopkih, s poudarkom na razvoju novih institutov za slovensko upravno okolje.
3. Analizirati obstoječe stanje in na tej podlagi razviti pravila za integracijo rešitev UI v upravne postopke, upoštevaje potencial in tveganja za redefinicijo obstoječe ureditve.
4. Oblikovati izhodišča in norme rekodifikacije obstoječega ZUP, temelječih na participativnih in z UI podprtih institutih, ki omogočajo in spodbujajo celosten trajnostni razvoj.
Poslanstvo projekta je opolnomočiti slovensko javno upravo za zagotavljanje celostnih, sodobnih in na državljane usmerjenih trajnostnih storitev. Modernizirana kodifikacija upravnih postopkov bo z zagotavljanjem participacije deležnikov in izkoriščanja potenciala UI omogočala in spodbujala bolj učinkovito in trajnostno odločanje, vendar ne na račun omejevanja temeljnih človekovih pravic in načel dobrega upravljanja. S tem projekt stremi k umestitvi javne uprave na čelo trajnostne in tehnološke inovacije, da bo ostala odzivna, odporna, vključujoča in učinkovita tudi v okolju nenehnih polikriz.
Primarni rezultat projekta bo priprava predloga nove kodifikacije ZUP, ki bo temeljila na sodobnih načelih trajnostnega razvoja, participacije in transparentnosti. Nova kodifikacija bo vključevala pravila za vključevanje deležnikov v vseh fazah upravnih postopkov, od priprave zakonodaje do sprejemanja odločitev v konkretnih postopkih. Prav tako bo zagotovila pravni okvir za uporabo UI v upravnih postopkih, ki bo spodbujal pravičnost, transparentnost in odgovornost. Ta nova pravna ureditev bo osnova za trajnostno, vključujoče in tehnološko napredno javno upravo, ki bo ustrezala zahtevam sodobne družbe in gospodarstva.
Bibliografija projekta:
- Kovač, Redefining administrative procedure codification in the context of sustainable development, 2024.
- Della Cananea & Parona, Administrative Procedure Acts in Europe: An Emerging “Common Core”?, 2024.
- Kovač, Babšek & Aristovnik, Intelligence Act Between the EU and National Levels: The Slovenian Case Study, 2025.
- Kovač, Kodifikacija upravnega postopka v Sloveniji in EU: včeraj, danes, jutri, 2020.
- Kovač, Administrative procedure as a tool for participatory and efficient public governance, 2022.
- Galetta & Hofmann, Evolving AI-based automation – the continuing relevance of good administration, 2023.
- Ranchordas, The invisible citizen in the digital state: administrative law meets digital constitutionalism, 2024.
- Kovač & Rozsnyai, Digitalisation and Legal Remedies in Administrative Procedures, 2024.
- Hirsch, The Impact of Digitalized Communication on the Effectiveness of Local Administrative Authorities – Findings from Central European Countries in the COVID-19 Crisis, 2022.
- Sever, Trends of automated decision-making in the public sector, 2025.
- Sever, Izboljšanje učinkovitosti delovanja javnega sektorja z uvajanjem novih tehnologij, 2024.