Analiza platformnega dela v Slovenji (ADPS): dejansko stanje in ključni izzivi (V5-2503)
Vodja: izr. prof. dr. Valentina Franca
Projekt se osredotoča na hitro rastoče področje platformnega dela v Sloveniji in njegovo regulacijo v luči nove Direktive (EU) 2024/2831 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu. Platformno delo, ki poteka prek digitalnih platform, predstavlja izzive na področjih zaposlitvenega statusa, socialne varnosti ter pravne zaščite delavcev. Sodobne oblike platformnega dela ustvarjajo nejasnosti glede zaposlitvenega statusa in pravnega varstva delavcev, saj številni platformni delavci delujejo kot samozaposleni brez ustreznih delovnopravnih in socialnih pravic. Cilj projekta je zagotoviti poglobljene in zanesljive podatke ter analizo, ki bodo zakonodajalcu v pomoč pri učinkovitem prenosu določb evropske direktive v nacionalni pravni red.
Projekt se osredotoča na raziskovanje razmer na slovenskem trgu platformnega dela, pri čemer vključuje vse njegove oblike; tudi tiste, ki so bile doslej raziskane le površno ali sploh ne. Ker platformno delo predstavlja sodobno in dinamično obliko dela s specifičnimi značilnostmi, je eden ključnih namenov projekta tudi razumevanje pogledov in praks tistih, ki platforme upravljajo. Prav tako bodo zbrani podatki o stališčih oseb, ki opravljajo platformno delo, glede aktualne zakonodaje, njihovega zaposlitvenega položaja, delovanja platform, algoritmičnega nadzora, določil direktive, možnosti kolektivnega povezovanja, varstva osebnih podatkov ter drugih vsebin, ki jih naslavlja Direktiva. Projekt bo vključeval poglobljene intervjuje z osebami, ki opravljajo platformno delo, ter s predstavniki platform, s ciljem pridobiti vpogled v realne delovne pogoje in izzive, s katerimi se soočajo delavci ter na drugi strani platforme. Ravno tako bo izvedena anketa med osebami, ki opravljajo platformno delo. Na podlagi analize tako pridobljenih empiričnih podatkov bomo lahko opredelili različne oblike platformnega dela, ki se pojavljajo v Sloveniji, njihovo heterogenost, heterogenost med osebami, ki opravljajo platformno delo in stališča teh oseb. Želimo ugotoviti, v kakšnih delovnih razmerah se opravlja platformno delo v slovenskem okolju ter kakšne širše posledice tako organizirano delo ima za osebe, ki opravljajo platformno delo in njihovo okolje. Pri tem pa bodo vse faze projekta usmerjene v ključni cilj, in sicer zagotovitev ustreznih empiričnih podatkov v podporo zakonodajalcu pri implementaciji Direktive. V luči navedenega konkretnega cilja bodo pri pripravi raziskave (vprašanj za ankete in intervjuje, zajem digitalnih platform dela, analiza drugih makro podatkov itd.) skrbno upoštevani tudi pravni vidiki, ki so pomembni za implementacijo Direktive. To je ključno za izogib morebitnim napačnim razlagam temeljnih pravnih konceptov (denimo»digitalne platforme dela«), kar lahko vodi v napačne oziroma zavajajoče empirične podatke. Zato bo projekt v okviru svoje celovite empirične analize posebno pozornost posvetil ključim izzivom za zakonodajalca, med drugim: opredelitev dometa regulacije (kaj v praksi sodi in ne sodi med digitalne platforme dela); uzakonitev domneve delovnega razmerja platformnih delavcev (okvirno kakšen pristop bolj ali manj podpirajo empirični rezultati); ureditev kolektivnih pravic oseb, ki opravljajo platformno delo; ureditev nadgradnje varstva osebnih podatkov oseb, ki opravljajo platformno delo (regulacija algoritmičnega upravljanja); ureditev transparentnosti platformnega dela in podobno.
Ključne ugotovitve bodo predstavljene v obliki znanstvenih publikacij, javnih dogodkov in predavanj ter bodo prispevale k razvoju boljših delovnih pogojev in socialne varnosti oseb, ki opravljajo platformno delo v Sloveniji. Pričakujemo, da bodo empirični rezultati raziskave podporni temelj za ustrezno implementacijo Direktive o platformnem delu v slovenski pravni red – slednje bo ključna rdeča nit dela projektne skupine.
Trajanje projekta od/do:
- 9. 2025 – 31. 8. 2026
Naročnik:
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Financiranje:
Člani projektne skupine s povezavami na SICRIS:
Program dela na projektu je oblikovan na podlagi petih delovnih svežnjev. Za vsak delovni sveženj smo predlagali čas trajanja, katere raziskovalne organizacije bodo izvedle posamezne raziskovalne aktivnosti ter kakšen bo rezultat. V vseh delovnih svežnjih bodo sodelovale vse raziskovalne organizacije.
Delovni sveženj 1: Problemska opredelitev regulatornih rešitev Direktive (EU) 2024/2831 in teoretična izhodišča (nosilec ID)
V okviru prvega delovnega svežnja bomo zasledovali cilj oblikovanja teoretičnih izhodišč in problemsko opredelitev regulatornih rešitev Direktive z vidika identifikacije ključnih problemov za namene empiričnega dela raziskave. Pri tem bomo upoštevali analize sprememb v sferi dela v obdobju prehoda v platformno ekonomijo, za katere so značilni specifični modeli delovanja platformnih podjetij in posledice tega modela za osebe, ki opravljajo platformno delo (med temi so najpomembnejše: pomanjkanje statusa delavca in posledično pomanjkanje delavskih pravic, finančna in socialna tveganja ter slabe in negotove delovne razmere). Posebno pozornost bomo posvetili posledicam digitalizacije in algoritmizacije na vrsto in kakovost dela ter delovne razmere.
Delovni podsveženj 1: Problemska predstavitev Direktive in regulatornih rešitev za namene empiričnega dela raziskave ter opredelitev digitalnih platform dela
Delovni podsveženj 1.2: Opredelitev heterogenosti digitalnih platform dela
Delovni podsveženj 1.3: Opredelitev heterogenosti v položaju oseb, ki opravljajo platformno delo
Delovni sveženj 2: Pridobivanje kontaktov oseb, ki opravljajo platformno delo, in oblikovanje vprašanj za intervjuje (nosilec FU): V okviru drugega delovnega svežnja bomo zasledovali cilj pridobiti zadosten nabor kontaktov oseb, ki opravljajo platformno delo fizično (on-site),zlasti dostava in podobna opravila kot tudi kontakte posameznikov, ki delo v Sloveniji opravljajo za naročnike (delodajalce) prek spleta (on-line), zaizvedbo delno strukturiranih intervjujev in anket. Ravno tako bomo zasledovali cilj pridobiti kontakte naročnikov – delodajalcev, pri katerih osebeopravljajo platformno delo. Cilj je pridobiti kontakte najmanj dveh domačih in dveh tujih naročnikih – delodajalcih.
Delovni podsveženj 2.1: Pridobivanje kontaktov oseb, ki opravljajo platformno delo.
Delovni podsveženj 2.2: Oblikovanje vprašalnika za intervjuje.
Delovni sveženj 3: Izvedba in analiza intervjujev (nosilec EF).
Delovni podsveženj 3.1: Intervjuji z osebami, ki opravljajo platformno delo.
Delovni podsveženj 3.2: Intervjuji z delodajalci, ki ponujajo delo na digitalnih platformah dela
Delovni sveženj 4: Anketiranje (nosilec FU): Delovni sveženj 4 bo zajemal anketiranje na podlagi lastnega vprašalnika, ki bo oblikovan na podlagi ugotovitev prvega delovnega svežnja ter izvedenih delno strukturiranih intervjujev (tretji delovni sveženj). Vprašalnik bo oblikovan na način, da bo zajel specifične oblike platformnega dela(on-site, on-line), ki bodo omogočali kasnejšo analizo po starosti, spolu, izobrazbi in ostalih demografskih značilnostih oseb, ki bodo sodelovale v raziskavi. Neslučajen priložnostni vzorec ne bo omogočal posploševanja rezultatov na celotno populacijo ljudi, ki delajo preko digitalnih platform dela, vendar bo omogočal preverbo osnovnih raziskovalnih hipotez, ki bodo izpeljane na podlagi pregleda literature.
Delovni podsveženj 4.1: Oblikovanje merskega instrumenta.
Delovni podsveženj 4.2: Anketiranje
Delovni podsveženj 4.3: Analiza podatkov
Delovni sveženj 5: Predlogi in priporočila za implementacijo Direktive, oblikovanje politik, ukrepov ter smernic delovanja (nosilec PF): Na podlagi izsledkov predhodnih izvedenih raziskovalnih aktivnosti, ki vključujejo socialne, pravne in ekonomske vidike, je cilj petega delovnega svežnja oblikovati predloge in priporočila za zakonske in druge regulatorne spremembe z vidika implementacije Direktive, oblikovanje politik na nacionalni in organizacijski ravni za ustrezen prenos direktive, za ustrezno delovnopravno zaščito oseb, ki opravljajo platformno delo ter ustreznega pristopa najemanja platformnega dela na ravni podjetij. Ključno se nam zdi, da se podjetja zavedajo pravnih izzivov, ki so povezani z opravljanjem dela prek spletnih platform, ter da lahko ustrezno spremenijo svoje prakse s ciljem zagotavljanja skladnosti njihovega delovanja s pravnimi predpisi.