Ciljni raziskovalni projekt: Analiza medobčinskega sodelovanja v Sloveniji: področja sodelovanja ter vzroki za (ne)sodelovanje (V5-2290)
Vodja: doc. dr. Iztok Rakar
Osnovni problem medobčinskega sodelovanja z zornega kota sistemske pravne ureditve in javnih politik na področju lokalne samouprave je relativno slabo poznavanje in razumevanje tega pojava v praksi – v Sloveniji namreč še ni celostne slike medobčinskega sodelovanja (tipi, področja, prednosti ter slabosti), saj je bila večina raziskav do sedaj usmerjenih le v skupne občinske uprave, zanemarjene pa so bile ostale oblike sodelovanja. Obstoj kakovostne empirične podlage pa je predpogoj za oblikovanje kakovostnih politik in predpisov (better/smart regulation) ter za dobro javno upravljanje nasploh (good governance). Glede na to je glavni namen raziskovalnega projekta sistematično raziskati do sedaj še neraziskano področje, glavni cilji pa natančno dokumentirati vse tipe medobčinskega sodelovanja (po Hulstovi in Van Montfortovi klasifikaciji), mapirati območja in področja prekrivajočega se sodelovanja ter analizirati vzroke za (ne)sodelovanje.
Vsebina projekta izhaja iz njegovih ciljev in je razdeljena na tri glavne vsebinske sklope. Ključen pričakovani skupni rezultat projekta pa je, ugotoviti, kje in zakaj smo na področju medobčinskega sodelovanja v praksi in kam in kako lahko gremo. Drugače povedano: pridobili bomo empirične podatke, ki bodo lahko služili kot podlaga odločevalcem v procesih oblikovanja politik in zakonodaje s področja lokalne samouprave. Zapolnili bomo dosedanjo vrzel na področju poznavanja in razumevanja medobčinskega sodelovanja in s tem omogočili podlago za nadaljnji razvoj.
Trajanje projekta (od/do):
1. 10. 2022 – 30. 9. 2023
Naročnik:
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije
Projekt bo potekal v treh delovnih sklopih (DS):
DS-1: dokumentiranje vseh tipov medobčinskega sodelovanja
V okviru tega delovnega sklopa bomo zbrali in analizirali podatke o tipih medobčinskega sodelovanja v praksi slovenskih občin. Tipologija medobčinskega sodelovanja bo temeljila na že oblikovanem modelu, razvitem s strani Hulsta in Van Montforta (2007), pri čemer bomo pred izvedbo analize preverili, ali ga je treba morda prilagoditi zaradi nacionalnega konteksta, v katerem ga bo treba uporabiti – v tem delu je predvideno sodelovanje partnerske organizacije (UL, FDV).
Zbiranje podatkov o tipih medobčinskega sodelovanja v praksi bo temeljilo tako na analizi (občinskih) pravnih aktov kot uporabi drugih metod.
Predvideni rezultati tega delovnega sklopa so:
R-1: pregled obstoječih oblik medobčinskega sodelovanja v Republiki Sloveniji v praksi
DS-2: mapiranje območij in področij prekrivajočega se sodelovanja
V okviru tega delovnega sklopa bomo zbrali in analizirali podatke o morebitnem prekrivanju medobčinskega sodelovanja tako z vidika območja kot področja. Ugotavljali bomo, 1) ali občine na istem območju sodelujejo na enem ali večih področjih (npr. upravne naloge in javne službe) in 2) ali na istem področju (npr. javne službe) obstaja več oblik medobčinskega sodelovanja (npr. formalne in neformalne). Zbiranje podatkov o območjih in področjih medobčinskega sodelovanja bo temeljilo tako na analizi (občinskih) pravnih aktov kot uporabi drugih metod.
Predvideni rezultati tega delovnega sklopa so:
R-2.1: pregled prekrivanja območij medobčinskega sodelovanja v Republiki Sloveniji v praksi
R-2.2: pregled prekrivanja področij medobčinskega sodelovanja v Republiki Sloveniji v praksi
DS-3: Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje
Analiza vzrokov za (ne)sodelovanje je eden od ključnih ciljev projekta, saj bo odgovoril na vprašanje, zakaj določene oblike sodelovanja niso tako pogoste kljub temu, da so mogoče in nekatere od njih tudi pravno predvidene oziroma urejene. Ta delovni sklop bo torej gradil na spoznanjih DS-1 in DS-2. Ta delovni sklop bo temeljil na empirični raziskavi med ključnimi akterji na občinski ravni – župani in direktorji občinskih uprav. Uporabljen bo strukturiran intervju, katerega vsebina bo določena na podlagi študija literature s področja dejavnikov, ki vplivajo na medobčinsko sodelovanje – pri oblikovanju tega intervjuja je predvideno sodelovanje partnerske institucije (UL, FDV).
Predvideni rezultati tega delovnega sklopa so:
R-3.1: ocena dejavnikov za (ne)uporabo posameznih oblik medobčinskega sodelovanja v Republiki Sloveniji v praksi
R-3.2: priporočila oblikovalcem politik na področjih spodbujanja medobčinskega sodelovanja in njegove pravne ureditve
Metodologija
Raziskavo bomo izvedli v naslednjih korakih:
1. študij literature za oblikovanje konceptualnega modela raziskave,
2. operacionalizacija študije primerov,
3. izvedba študij primerov,
4. prilagoditev konceptualnega okvira raziskave,
5. operacionalizacija raziskave (oblik , območij in področij medobčinskega sodelovanja ter dejavnikov uporabe oblik medobčinskega sodelovanja),
6. izvedba raziskave (oblik in prekrivanja medobčinskega sodelovanja ter dejavnikov uporabe oblik medobčinskega sodelovanja, zbiranje podatkov),
7. priprava priporočil oblikovalcem politik.
Časovni potek projekta po delovnih sklopih in mesecih:
DS-1: M1-M5
– R-1: M1-M5
DS-2: M6-M8
– R-2.1: M6-M7
– R-2.2: M7-M8
DS-3: M9-M12
– R-3.1: M9-M12
– R-3.2: M12