Zmogljivosti uvajanja disruptivnih tehnologij v lokalni javni upravi: primerjava med Slovenijo in Japonsko (ARIS-BI-JP-/2025/23)
Vodja: prof. dr. Aleksander Aristovnik
Prelomne tehnologije (npr. umetna inteligenca, tehnologija veriženja blokov, internet stvari, obogatena in virtualna resničnost) lahko z ustreznim prevzemom in uporabo zmanjšajo vpliv sodobnih globalnih družbeno-ekonomskih izzivov. Digitalni megatrendi so ključne prednostne naloge na številnih agendah. Javne uprave morajo slediti digitalnemu razvoju in izkoriščati potencial disruptivnih tehnologij (DT), saj imajo z različnimi aplikacijami številne možne koristi. Japonska je okrepila svojo igro proti vodilnim Združenim državam in Kitajski z načrtom »Družba 5.0« in nedavno z japonsko strategijo AI. Prav tako je vizija umetne inteligence v Sloveniji graditi na več kot 40-letnih raziskovalnih dosežkih na področju umetne inteligence in postati mednarodno prepoznavna po prenosu znanja ter vrhunskih, etičnih in varnih tehnologij na področju umetne inteligence. Ogromna količina informacij, hitrost posodabljanja in vse večje število uporabnikov so nekateri od elementov, ki določajo pojav DT. Prinesejo lahko neprecenljive koristi in pozitivne spremembe v ključnih sektorjih, npr. mobilnost in transport, okoljska trajnost, zdravje, varnost, poslovna in energetska učinkovitost, izobraževanje itd. Kljub temu pa je veliko izzivov, ki jih morajo javne uprave najprej premagati, preden lahko začnejo DT delovati. Zato ni pomembno le, da so rešeni tehnični izzivi, ampak tudi, da je vzpostavljeno organizacijsko načrtovanje za prilagajanje prelomnim spremembam, ki jih omogoča tehnologija. Zato se zmogljivost DT obravnavajo kot koncept, ki ga je treba upoštevati v sodobnih javnih upravah. Koncept zmogljivosti DT temelji na zmožnostih informacijske tehnologije, pri čemer trdi, da morajo javne organizacije izkoristiti tehnologijo in druge komplementarne vire, da uresničijo vrednost uvajanja novih tehnologij.
Prejšnje raziskave, ki so preučevale vidike, ki olajšajo sprejemanje in uporabo DT, so se osredotočale na izzive v zvezi z njihovimi tehničnimi vidiki, pri čemer so zagotovile malo vpogleda v organizacijsko uvajanje disruptivnih tehnologij, zlasti v lokalnih javnih upravah v Sloveniji in na Japonskem. Zato je cilj projekta preučiti dejavnike, ki določajo disruptivne tehnološke zmogljivosti v slovenski in japonski lokalni javni upravi. Študija bo temeljila na ogrodju tehnologija-organizacija-okolje (TOE), ki je primeren za analizo na organizacijski ravni. Natančneje, študija temelji na predhodnih raziskavah, ki preučujejo vidike, ki vplivajo na uvajanje in uporabo DT v javnih organizacijah, ter predstavlja integriran in razširjen model za raziskovanje njihovih učinkov. V skladu s tem bo raziskovalni projekt razvit v treh zaporednih korakih. Prvi korak bo sestavljen iz (1) poglobljenega teoretičnega pregleda literature o glavnih preučenih konceptih in kontekstih, tj. zmogljivosti DT (vključno z materialnimi in nematerialnimi vidiki ter človeškimi veščinami) ter tehnološkega, organizacijskega in okoljskega konteksta. Drugi korak (2) bo vključeval operacionalizacijo teoretično
definiranih konceptov in kontekstov s strani akademskih strokovnjakov s področja ekonomije, prava in javne uprave. V zadnjem koraku (3) bo vprašalnik testiran, pregledan in ovrednoten z upoštevanjem praktičnih izkušenj in priporočil izbranih javnih menedžerjev v slovenski in japonski lokalni javni upravi. Pridobil se bo reprezentativen vzorec respondentov, ki bo preverjen z empirično analizo z izbranimi metodološkimi pristopi, npr. multipla regresijska analiza, faktorska analiza, modeliranje strukturnih enačb itd., kar omogoča raziskovanje interakcij med konstrukti prvega- reda (npr. sposobnostjo organizacijskih sprememb, spretnostmi in tehnologijo) in konstrukti višjega reda (npr. DT zmogljivosti).
Trajanje projekta (od/do):
od 1.4.2026 do 31.3.2028
Naročnik:
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Projektni partner:
Meiji University, Tokyo
Financiranje:
Sestava projektne skupine s povezavami na SICRIS:
dr. Aleksander Aristovnik (vodja)
Sestava projektne skupine v partnerski državi:
Dr. Masao Kikuchi
Cilji aktivnosti bilateralnega sodelovanja
Projekt skuša pomagati krepiti znanje oblikovalcev politik v Sloveniji in na Japonskem. Poleg tega projekt vključuje pomembne elemente razširljivosti, saj bodo rezultati zagotovili okvir zanadaljnje empirične študije, ki so prenosljive v mednarodni kontekst. Dodano vrednost sodelovanja med raziskovalci iz Slovenije in Japonske predstavlja izmenjava specifičnih znanj inizkušenj. Glavni cilji sodelovanja so: 1) združiti teoretično in empirično perspektivo predstavljene raziskovalne teme; 2) vzpostaviti osnovo za prihodnje sodelovanje pri raziskovalnihprojektih; in 3) okrepiti/ vključiti sodelovanje med mladimi in izkušenimi raziskovalci. Vsi raziskovalci, ki bodo vključeni v ta projekt, so strokovnjaki na svojih področjih. Predlaganaraziskava bo na sistematičen in celovit način prispevala k splošni literaturi z novimi teoretičnimi in empiričnimi dokazi. Empirična analiza bo vpeta v poglobljeno teoretično in metodološkoozadje. Rezultati te raziskave bodo prispevali k akademskemu in praktičnemu znanju ter bodo v pomoč raziskovalcem in praktikom na tem področju pri raziskovanju v teoriji in praksi.Komplementarnost se bo izvajala z združevanjem teoretičnih in empiričnih vprašanj. Poleg tega je projekt dobra priložnost za vključevanje mladih raziskovalcev v mednarodni projekt, sajoba partnerja v projektno delo vključujeta izbrane mlade doktorske študente ali podoktorske raziskovalce. Študentje obeh institucij bodo prav tako imeli koristi, saj oba vodja projektanačrtujeta, da bosta glavne rezultate raziskave predstavila med svojimi gostujočimi predavanji na partnerskih institucijah. Predvideni so skupni prispevki na izbranih mednarodnihkonferencah. Izid sodelovanja naj bi bil viden tudi v obliki znanstvenih člankov, objavljenih v nekaterih visoko indeksiranih (ISI) revijah.