Evropska unija se v zadnjih letih intenzivno ukvarja z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov, pri čemer ima promet eno glavnih vlog, saj prispeva skoraj četrtino vseh izpustov. Eden glavnih ciljev EU je prehod na električna vozila in postopno opuščanje motorjev na notranje izgorevanje, čemur sledi tudi Slovenija. Evropska unija želi z različnimi subvencijami in spodbudami pospešiti uporabo električnih vozil, vendar se pri tem odpira pomembno vprašanje dostopnosti. V tem blogu raziskujemo, ali je zeleni prehod v praksi res dostopen vsem družbenim skupinam ali pa predvsem tistim z višjimi dohodki. Naša teza je, da trenutni ukrepi Evropske unije pri prehodu na električno mobilnost ne upoštevajo dovolj socialnih razlik med potrošniki (Evropska komisija, brez datuma; Evropski parlament, brez datuma; Lončar, 2024).
Cena: najpogostejša ovira pri prehodu
Cene novih električnih avtomobilov se v Evropski uniji večinoma gibljejo med 35.000 in 50.000 evri, kar je bistveno več kot pri podobnih bencinskih vozilih, katerih cena pogosto znaša okoli 20.000 evrov. Evropska unija je ta problem predvidela, zato države članice ponujajo subvencije za nakup električnih vozil. Kljub temu pa so cene za veliko ljudi še vedno previsoke. Ko smo se o električnih avtomobilih pogovarjali s tremi sogovorniki različnih generacij, je bila cena brez izjeme prva stvar, ki so jo vsi izpostavili. To pokaže, da vprašanje električne mobilnosti ni samo okoljsko, ampak tudi ekonomsko in socialno vprašanje.
Električni avtomobili: dobra ideja, ampak za koga?
Prva sogovornica, približno 50-letna zaposlena iz okolice Ljubljane, električna vozila vidi kot pomemben korak proti bolj čistemu okolju. Meni, da so manjši izpusti in manj onesnaževanja nekaj, kar bomo v prihodnosti nujno potrebovali. Pozitivno gleda tudi na subvencije, saj brez njih veliko ljudi o nakupu sploh ne bi razmišljalo. Kljub temu pa jo skrbijo predvsem praktične stvari, kot so domet vozila, visoka cena in stroški menjave baterije.
Podobno razmišlja tudi drugi sogovornik, približno 60-letnik z dolgoletnimi izkušnjami s področja financ. Električne avtomobile vidi kot prihodnost, predvsem zaradi razvoja novih tehnologij in možnosti novih delovnih mest v energetiki ter proizvodnji baterij. Vendar pa opozarja, da trenutni trg še ni dovolj stabilen. Velik problem vidi v negotovosti glede vrednosti rabljenih električnih vozil. Ljudje namreč ne vedo, koliko bo tak avto vreden čez nekaj let, kar pogosto odvrne od nakupa. Po njegovem mnenju so električni avtomobili trenutno bolj primerni kot drugi avto pri hiši, ne pa kot edino vozilo družine.
Prav tukaj se pokaže ena največjih težav zelenega prehoda Evropske unije. Politika lahko postavlja cilje in ponuja subvencije, vendar to še ne pomeni, da bodo ljudje novi tehnologiji tudi zaupali.
Mladi podpiramo zeleni prehod, a si ga težko privoščimo
Še posebej zanimiv se nam zdi pogled mlajše generacije. Mladi pogosto podpiramo okoljske ukrepe in se zavedamo pomena trajnostnega razvoja, vendar nas hitro ustavi realnost visokih cen. Tretja sogovornica mlajše generacije je povedala, da električne avtomobile vidi kot dobro rešitev za prihodnost, vendar si jih večina mladih preprosto ne more privoščiti. Omenila je tudi, da jo zanimajo cenejši modeli, predvsem kitajska električna vozila, ki jih je na evropskem trgu vedno več. Kljub temu pa jo skrbi, kako zanesljivi bodo ti avtomobili in kakšni bodo stroški servisiranja v prihodnosti. To je pomembna dilema, saj ni dovolj, da je vozilo samo cenovno dostopno. Ljudje želijo vedeti tudi, koliko jih bo avto stal dolgoročno. Mladi smo tako pogosto v precej nenavadnem položaju. Po eni strani podpiramo zeleno prihodnost, po drugi strani pa si tehnologije, ki naj bi to prihodnost omogočale, težko privoščimo. Zaradi tega lahko zeleni prehod hitro postane privilegij premožnejših, namesto da bi bil dostopen vsem.
Brez infrastrukture tudi subvencije ne pomagajo
Čeprav število električnih vozil hitro raste, ostaja velik problem infrastruktura. Po podatkih Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) je bilo leta 2023 v EU registriranih več kot 2,6 milijona novih električnih vozil, v Sloveniji pa med 8.000 in 9.000. To kaže, da zanimanje za električno mobilnost obstaja. Problem pa nastane pri vsakodnevni uporabi (ACEA, 2024; SURS, 2024).
Drugi sogovornik je pri tem izpostavil predvsem razliko med mesti in podeželjem. V Ljubljani ali Mariboru je polnilnic vedno več, medtem ko jih je v manjših krajih še vedno precej malo. Ljudje, ki nimajo možnosti domačega polnjenja ali živijo daleč od avtocestnih polnilnic, imajo zato veliko več težav pri prehodu na električna vozila. To pomeni, da zeleni prehod ni enako dostopen vsem prebivalcem Evropske unije (Vlada RS, 2023).
Poleg tega se pogosto odpira tudi vprašanje, kako okolju prijazni električni avtomobili sploh so. Prva sogovornica je opozorila predvsem na problem proizvodnje baterij, pridobivanja redkih surovin in ravnanja z izrabljenimi baterijami. Čeprav električni avtomobili zmanjšujejo izpuste med vožnjo, to še ne pomeni, da je celoten proces popolnoma okolju prijazen (Evropska komisija, 2021). Tudi to je del razprave, o katerem se pogosto govori precej manj.
Električni avtomobili bodo zelo verjetno pomemben del prihodnosti mobilnosti, vendar je trenutni prehod vse prej kot enostaven. Pogovori z različnimi generacijami so pokazali, da ljudi najbolj skrbijo visoke cene, nezadostna infrastruktura in negotovost glede dolgoročnih stroškov. Če želi Evropska unija uspešno izpeljati zeleni prehod, bodo morali električni avtomobili postati bolj dostopni tudi za povprečnega človeka, ne samo za tiste z višjimi prihodki. Poleg subvencij bo pomembno predvsem vlaganje v infrastrukturo, večja transparentnost stroškov in več zaupanja v samo tehnologijo. Če EU ne bo zmanjšala ekonomskih razlik pri dostopu do električne mobilnosti, lahko zeleni prehod hitro postane privilegij premožnejših, namesto da bi bil dostopen vsem.
Avtorji:
Tim Grašič, Aljaž Dobnik, Patrik Ambrožič, študent i1. letnika prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Upravljanje javnega sektorja na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani
Viri:
ACEA. (2024). Electric vehicles: Tax benefits & purchase incentives. https://www.acea.auto/fact/tag/electric-vehicles/
ACEA. (2025, 3. april). Electric cars: Tax benefits and incentives (2025). https://www.acea.auto/fact/electric-cars-tax-benefits-and-incentives-2025/
Evropska komisija. (2021). Evropski zeleni dogovor. https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl
Evropska komisija. (brez datuma). Evropski zeleni dogovor. https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl
Evropski parlament. (brez datuma). Prepoved prodaje novih bencinskih in dizelskih avtomobilov od leta 2035:Kaj to pomeni? https://www.europarl.europa.eu/topics/sl/article/20221019STO44572/kaj-pomeni-prepoved-prodaje-novih-bencinskih-in-dizelskih-avtomobilov-od-2035
Lončar, A. (2024, 8. junij). Sveži podatki o električnih vozilih v Sloveniji: Ambiciozni cilji, a prodaja šepa. Forbes Slovenija. https://forbes.n1info.si/zeleni-prehod/svezi-podatki-o-elektricnih-vozilih-v-sloveniji-ambiciozni-cilji-a-prodaja-sepa/
SURS. (2024). Vozni park v Republiki Sloveniji. https://www.stat.si
Vlada RS. (2023). Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). https://www.gov.si/podrocja/promet-in-energetika/energetika/