Evropska unija je ena večjih gospodarski sil na svetu, saj ima velik notranji trg in posledično tudi velik vpliv na globalno ekonomijo (World Bank, 2023). Vedno pogosteje pa se pojavlja vprašanje, kaj je dejansko razlog, da je EU velesila. Ali je EU res gospodarska velesila ali pa je močna samo zato, ker se morajo njenim pravilom prilagajati tudi največja tuja podjetja, če želijo dostopati do njenega trga. Namen tega bloga je pokazati, kako EU uveljavlja svojo gospodarsko moč skozi zakonodajo, hkrati pa razkriti velik problem, da EU prevečkrat nima dejanskih zmožnosti, da doseže zastavljene cilje. To so potrdila tudi mnenja ljudi, s katerimi smo se o gospodarskem stanju EU pogovarjale.
Rast moči EU
Evropska unija je svojo gospodarsko moč začela graditi po drugi svetovni vojni, ko so države začele sodelovati z namenom zagotavljanja miru in pomoči pri razvoju. Cilji številnih sporazumov so bili: skupen trg, odprava trgovinskih ovir ter uvedba skupne valute (evra), kar je omogočilo gospodarsko povezanost in večjo skupno moč vseh držav članic.
Danes je EU ena izmed največjih trgov na svetu, kar predstavlja veliko prednost. EU namreč lahko postavlja pravila, ki so jih druge velesile primorane upoštevati. Podjetja po svetu se morajo prilagajati evropskim pravilom oziroma standardom, če želijo dostop do trga. To imenujemo »bruseljski učinek« (Bradford, 2020). A tukaj pa se pojavi pomembno vprašanje: ali so regulacije res dovolj, da ostane EU konkurenčna drugim državam?
Zeleni dogovor – test evrospke moči
Na to vprašanje smo poskušale odgovoriti z analizo dogajanja okrog Zelenega dogovora, s katerim želi EU doseči popolno podnebno nevtralnost do leta 2050 (Evropski zeleni dogovor, 2019). Eden ključnih ukrepov tega dogovora je postopna ukinitev proizvodnje in prodaje novih vozil z motorjem na notranje izgorevanje do leta 2035.
Na papirju sicer ta ukrep zveni ambiciozen in predstavlja pomembno strategijo, ki bi spodbujala razvoj novih tehnologij in zelo pripomogla k zmanjšanju emisij. V praksi pa spoznamo, da bi imel ta prehod številne težave. Evropska unija je namreč precej odvisna od uvoza ključnih surovin za izdelovanje električnih avtomobilov, kot je npr. Litij, ter od tehnologije, ki se razvija v drugih državah, predvsem na Kitajskem in Združenih državah Amerike (International Energy Agency, 2023).
To pomeni, da EU kljub temu, da uvaja stroga pravila na svojem trgu, nima popolnega nadzora nad industrijo in viri. S tem potrjuje našo glavno tezo, da regulacija sicer lahko ustvari vpliv, vendar ne more nadomestiti dejanske gospodarske moči (EPP, 2024).
Kaj o tem menijo ljudje?
Prav ta razkorak med teorijo in prakso se jasno pokaže v mnenjih naših sogovornikov. Avto-serviser meni, da se EU razvija v pravo smer, vendar prepočasi. Poudarja tudi problem odvisnosti: krize na področju energije hitro pokažejo, kako ranljiva je Evropa, če je preveč odvisna od drugih držav. Po njegovem mnenju je zeleni prehod sicer smiseln, vendar preuranjen.
Podoben pogled ima tudi študentka, ki podpira razvoj in večjo neodvisnost EU, a dvomi v izvedljivost trenutnih ukrepov. Opozarja, da električna vozila niso vedno nujno okolju prijazna, saj je pomembno tudi, kako se proizvaja elektrika. Njeno mnenje kaže, da problem ni le v ciljih, temveč tudi v načinu njihovega uresničevanja.
Veliko bolj kritična pa sta kmeta Janez in Slavka. Po njunem mnenju EU ne deluje v korist »malih ljudi«, temveč spodbuja velike sisteme. Posebej izpostavljata, da električna vozila trenutno niso primerna za kmetijstvo in da infrastruktura ni dovolj razvita. Njun pogled jasno pokaže, da politike, ki so oblikovane na ravni EU, pogosto ne upoštevajo dovolj raznolikosti življenjskih situacij.
Zanimiv vpogled ponuja tudi gasilec, ki se z električnimi vozili srečuje v praksi. Poudarja, da ta vozila niso tako nevarna, kot mnogi mislijo, vendar opozarja na konkretne probleme, predvsem pri domačih polnilnicah. Njegova izkušnja kaže, da tehnološki prihod prinaša tudi nova tveganja, na katera sistem pogosto ni dovolj pripravljen.
Skupni imenovalec vseh teh mnenj je, da ljudje razumejo cilje EU, vendar dvomijo v njihovo izvedljivost in pravičnost.
Razkorak kot ključni problem
Analiza pokaže, da največji problem ni v samih ciljih EU, temveč v razkoraku med politiko in realnostjo. Evropska unija si prizadeva za vodilno vlogo pri zelenem prehodu, vendar pri tem pogosto prehiteva svoje dejanske zmogljivosti (Pisani-Ferry, 2021). Regulacija lahko postavi smer razvoja, ne more pa sama ustvariti infrastrukture, zagotoviti surovin ali rešiti socialnih razlik. Če ti elementi niso usklajeni, lahko tudi najbolj ambiciozne politike povzročijo nezadovoljstvo in odpor. Prav zato so mnenja sogovornikov pomembna: pokažejo, kako se velike politične odločitve odražajo v vsakdanjem življenju. In ravno tam se odloča, ali bodo te politike uspešne.
Evropska unija je nedvomno pomembna gospodarska sila, vendar njena moč temelji predvsem na pravilih in velikosti trga. To ji omogoča globalni vpliv, kar pa nujno še ne pomeni dejanske moči njenega gospodarstva. Zeleni dogovor jasno kaže, da EU želi oblikovati prihodnost, vendar se pri tem sooča z odvisnostjo od drugih držav in z velikimi izzivi pri izvedbi. Mnenja sogovornikov potrjujejo, da obstaja razkorak med ambicioznimi cilji in realnimi možnostmi. Če želi EU ohraniti svojo vlogo velesile, bo morala svojo regulativno moč dopolniti z dejansko gospodarsko in tehnološko neodvisnostjo ter bolj upoštevati potrebe ljudi.
Avtorice:
Aida Ibradžić, Maja Kovač in Neja Baškovič, študentke 1. letnika prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Upravljanje javnega sektorja na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani
Viri:
Bradford, A. (2020). The Brussels effect. Pridobljeno iz https://academic.oup.com/book/36491
EPP. (2024). Pridobljeno iz RTV SLO: https://www.rtvslo.si/evropska-unija/epp-zeli-razveljaviti-prepoved-prodaje-avtomobilov-z-motorji-z-notranjim-zgorevanjem-po-letu-2035/730303
Evropski zeleni dogovor. (2019). Pridobljeno iz Evropska komisija: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_19_6691
International Energy Agency. (2023). Critical Minerals Market Review. Pridobljeno iz https://www.iea.org/reports/critical-minerals-market-review-2023
Pisani-Ferry, J. (2021). Climate policy is macroeconomic policy. Pridobljeno iz PIIE: https://www.piie.com/publications/policy-briefs/2021/climate-policy-macroeconomic-policy-and-implications-will-be
World Bank. (2023). Pridobljeno iz World Development Indicators: https://datatopics.worldbank.org/world-development-indicators/