Evropska unija in Združene države Amerike tesno sodelujeta na področju politike, trgovine, energetike, vojaške obrambe in ukrepanja proti podnebnim spremembam. Ponovna izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA je postavila celotno svetovno politiko na noge. Želja po Grenlandiji, njegovo stališče do Ukrajine in vojna v Iranu dokazujejo Trumpovo nespoštovanje pravil mednarodnega prava, mednarodnega sodelovanja in zavezništva. Trump je s svojim dejanji Evropo potisnil iz udobja v negotov položaj, toda hkrati gre ravno njegovim dejanjem pripisati koristen stranski učinek: Evropo je prisilil v krepitev svoje moči in neodvisnosti.
Pomembnost Grenlandije
Tesno sodelovanje med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike se je stopnjevalo po drugi svetovni vojni, ko so ZDA z Marshallovim planom pomagale Evropi pri obnovi. S tem so postavile temelje za dolgoročno sodelovanje, ki se je kasneje še okrepilo z ustanovitvijo zveze NATO in razvojem Evropske unije. Dolgo časa so bili ti odnosi zelo tesni, vendar se danes vedno bolj kaže, da med EU in ZDA prihaja do oddaljevanja (Truman, 2019). To se je pokazalo zlasti z dogajanjem okrog Grenlandije. Donald Trump je že večkrat izrazil željo, da bi Grenlandijo priključil ZDA. Grenlandija pripada Danski, vendar je zaradi svoje geografske lege in naravnih virov postala zanimiva za ZDA (Habeck et al., 2026; Agence France-Press, 2026). Bogata je z redkimi kovinami in minerali, ki so ključni za proizvodnjo zelenih tehnologij. Ima tudi nahajališča urana, nafte in plina (Artiček, 2026). ZDA izpostavlja predvsem strateški pomen Grenlandije, saj naj bi bila pomembna za varnost in nadzor nad Arktiko (Elliott, 2026). Grenlandija in Danska sta priključitev zavrnile. Evropa je tako prvič jasno nasprotovala Trumpovim dejanjem in izjavam (Henley et al., 2026).
Pomoč Ukrajini
Po napetem srečanju med predsednikom ZDA in ukrajinskim predsednikom konec februarja 2025 so se v EU sprožili nizi odzivov. V Londonu so se predstavniki EU dogovorili o tem, da bodo še naprej zagotavljali pomoč Ukrajini. Nemčija je napovedala povečanje obrambnega proračuna in s tem vojaške industrije. Francoski premier Macron opozarja, da se o prihodnosti Evrope ne sme odločati v Washingtonu ali Moskvi. Meni tudi, da bi morala Evropa pospešiti razvoj jedrske energije, saj sta edini jedrski sili v EU Francija in Velika Britanija. Jedrska energija bi bila lahko rešitev za večjo samostojnost, samooskrbo in neodvisnost EU. V Bruslju pa so se dogovorili o večjem obrambnem proračunu držav članic in nadaljnji podpori Ukrajini. Evropa se predvsem boji tega, da ZDA, še posebej pod vodstvom Trumpa, niso zanesljiv partner. EU zato krepi sodelovanje med državami članicami in prevzema odgovornost za lastno obrambo (Jcookson, 2026).
Vojna z Iranom
ZDA, ki so vedno predstavljale vir demokracije, od pričetka Trumpovega drugega mandata kršijo mednarodno pravo in rušijo lastno demokracijo. Trump je v svoji kampanji govoril o svetu brez vojn, o tem, da se mora Amerika osredotočiti na svoje gospodarstvo in da jo bo naredil spet veliko. Pri tem je s svojimi dejanji potisnil Evropo v razmišljanje o čim večji neodvisnosti. (Beddoes, 2026). Trump je 28. februarja 2026 skupaj z Izraelom napadel Iran. Več kot teden dni kasneje pa je zahteval, da se mu pridružijo zaveznice zveze NATO. Te so priključitev zavrnile, saj dvomijo v legitimnost pričetka vojne in v njene cilje. Zaveznice poudarjajo, da se Trump z njimi o začetku vojne ni posvetoval in da to ni vojna EU in članic evroatlantskega zavezništva. S tem se je EU oddaljila od vojne in Trumpa (Dewandre, 2026). 2. marca je Iran zaprl Hormuško ožino. Ta je najpomembnejša za oskrbo sveta z naftnimi derivati. Evropa je zaradi naraščajočih cen zaradi zaprtja ožine začela razmišljati o priključitvi ZDA, a pod svojimi pogoji. Prav tako pa je začela iskati alternative za pomanjkanje naftnih derivatov (Zaborowski, 2026). Sprva so evropske države pozivale k diplomaciji in umirjanju dogajanja, ko pa je Iran zaprl ožino, so bile nekatere države EU skupaj z Japonsko in Kanado pripravljene pomagati pri zavarovanju prehoda skozi ožino, čimer bi stabilizirali cene goriva (Bomassi et al., 2026). Evropski politiki menijo, da bo vojna na Bližnjem vzhodu in predvsem zapora Hormoške ožine za EU pomenila stagflacijo. Napovedi za leto 2026 so kazale 1,2% gospodarsko rast, a od pričetka vojne na Bližnjem vzhodu so se spremenile. Sedaj napovedujejo 0,4% manjšo gospodarsko rast, kot je bila napovedana (Strupczewski, 2026).
EU in ZDA imata dolgo zgodovino tesnega sodelovanja, a odnosi danes več niso tako dobri kot nekoč. Aktualni dogodki kot so Trumpova želja po priključitvi Grenlandiji, zmanjšanje pomoči Ukrajini in vojna z Iranom vplivajo na odnose med državami. Pojavljajo se politična nesoglasja, različni gospodarski in vojaški konflikti. Dejanja predsednika Donalda Trumpa silijo Evropo v iskanje načinov za večjo samostojnost. Vojna z Iranom je v Evropi vzbudila tudi vprašanje o tem, kako povečati samooskrbo. Trump je nehote Evropo zbudil, da se je ponovno začela zavedati sebe in svoje vloge v svetu.
Avtorice:
Doris Kriletić, Sara Trišić, Rebeka Zaveljcina, študentke 1. letnika prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Upravljanje javnega sektorja na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani
Viri:
Agence France-Presse. (2026, January 9). Trump says US is “going to do something on Greenland, whether they like it or not”. Le Monde. https://www.lemonde.fr/en/international/article/2026/01/09/trump-says-us-is-going-to-do-something-on-greenland-whether-they-like-it-or-not_6749268_4.html
Artiček, J. (2025, January 8). Kakšni so Trumpovi Ekonomski Interesi na Grenlandiji in V panamskem prekopu. Forbes Slovenija. https://forbes.n1info.si/posel/kaksni-so-trumpovi-ekonomski-interesi-na-grenlandiji-in-v-panamskem-prekopu/
Beddoes, Z. (2026, March 25). Christine Lagarde on crisis-fighting in a Trumpian world. The Economist. https://www.economist.com/insider/the-insider/christine-lagarde-on-crisis-fighting-in-a-trumpian-world
Bomassi, L., Ditrych, O., Everts, S., Hobhouse, C., Marangio, R., Rühlig, T., Sidło, K., & Spatafora, G. (2026, March 3). War in the Middle East: What implications for the EU and the world?. European Union Institute for Security Studies. https://www.iss.europa.eu/publications/commentary/war-middle-east-what-implications-eu-and-world
Dewandre, N., Decker, V. D., Luykx, J., Verstraete, W., Roctus, J., & Biscop, S. (2026, March 25). War against Iran: The birth of a genuine geopolitical EU?. Egmont Institute. https://egmontinstitute.be/war-against-iran-the-birth-of-a-genuine-geopolitical-eu/
Elliott, P. (2026, January 14). Americans don’t want Greenland. Trump is convinced he can change that. Time. https://time.com/7346324/greenland-trump-polls-annexation-denmark/
Habeck, R., & Raspotnik, A. (2026, January 12). Trump is ready to grab Greenland. the EU should move first – and offer it membership. The Guardian. https://www.theguardian.com/commentisfree/2026/jan/12/donald-trump-greenland-eu-membership-europe
Henley , J., Gedeon, J., & Rankin, J. (2026, January 22). Greenland says Red Lines must be respected as Trump says us will have “total” access to Island. The Guardian. https://www.theguardian.com/world/2026/jan/22/denmark-pm-calls-for-constructive-greenland-negotiation-with-trump
Jcookson. (2025, March 6). How European leaders are responding to Trump’s approach to Ukraine and Europe. Atlantic Council. https://www.atlanticcouncil.org/blogs/new-atlanticist/experts-react/how-european-leaders-are-responding-to-trumps-approach-to-ukraine-and-europe/
Strupczewski, J. (2026b, March 27). Iran war could mean stagflation for EU, Dombrovskis says. Reuters. https://www.reuters.com/business/iran-war-could-mean-stagflation-eu-dombrovskis-says-2026-03-27/
Truman, H. S. (2019). Public papers. Harry S. Truman Library & Museum.
https://www.trumanlibrary.gov/library/public-papers
Zaborowski, M. (2026, March 25). Transatlantic split over Iran: NATO under strain. GLOBSEC. https://www.globsec.org/commentaries/transatlantic-split-over-iran-nato-under-strain