3017 Odprtost in preglednost javne uprave
Vsebina predmeta
- Odprtost in preglednost kot del dobrega javnega upravljanja
- Pojem in pomen odprtosti in preglednosti javne uprave ter povezava z drugimi načeli sodobne uprave (npr. zakonitost, participacija, odgovornost…)
- Portal e-demokracija in javna uprava na spletu
- Javna uprava in mediji
- Javna uprava in družbena omrežja
- Sodelovanje javnosti pri sprejemanju predpisov in politik: pomen, pravna ureditev, postopki, praksa
- Preglednost lobističnih stikov v javni upravi in zakonodajna sled
- Presoja učinkov predpisov po svetu in pri nas
- Dostop do informacij javnega značaja: pomen in pravni temelji ter mednarodni kontekst
- Omejitve pri dostopu do informacij javnega značaja (npr. varstvo osebnih podatkov ali davčna tajnost) in test javnega interesa
- Vloga informacijskega pooblaščenca pri nadzoru nad javno upravo
- Procesna ureditev dostopa do IJZ in sodno varstvo: Slovenija in primerjalni pregled v EU
Cilji in kompetence
Cilji
- Cilj predmeta je študij vseh aspektov odprtosti in preglednosti kot enega temeljnih načel delovanja sodobne javne uprave in dobrega javnega upravljanja. Študent pri predmetu spozna pomen odprtosti in preglednosti javne uprave v sodobni demokratični družbi. Posebna pozornost je namenjena trem sklopom vprašanj: o odprtosti v normodajnih postopkih z vidika sodelovanja oz. posvetovanja z javnostmi, dostopu do informacij javnega značaja in drugih oblikah, kjer javna uprav deluje javno (npr. portal e-demokracija, družbena omrežja).
- V okviru predmeta je posvečena posebna pozornosti sodelovanju javnosti v procesih priprave in sprejemanja politik. V tem okviru študent pridobi znanja o vodenju procesov sodelovanja javnosti pri pripravi predpisov in drugih podobnih gradiv. Sodelovanje javnosti je umeščeno v celovit kontekst postopkov priprave in sprejemanja javnih politik.
- Dostop do informacij javnega značaja je obravnavan poglobljeno, tako v ustavnopravnemu okviru, obravnavi z vidika Evropske konvencije o človekovih pravicah in prava EU oz. meril OECD, postopkovnim vidikom, izjemam itd. Študent se poglobljeno seznani tudi z vlogo in delovanjem pristojnih institucij, npr. Informacijskega pooblaščenca.
- Ob navedenih ključnih dveh aspektih se v okviru predmeta obravnava še razmerje javne uprave do medijev, vključno s portalom e-demokracija in nastopom organov na družbenih omrežjih.
- Študent se seznani tudi s pomenom in problematiko lobističnih stikov v javni upravi ter zakonodajno sledjo.
Kompetence
- poglobljena teoretična znanja na področju načel dobre uprave,
- podrobno poznavanje in razumevanje konteksta, postopkov in institucij s področij sodelovanja z javnostjo in informacij javnega značaja,
- poglobljeno razumevanje teoretičnih konceptov področja upravne znanosti ter zmožnosti prenosa znanja v prakso,
- zmožnost kritične analize, evalvacije in sinteze kompleksnih idej pri reševanju najzahtevnejših problemov javne uprave s preizkušanjem in izboljševanjem znanih rešitev in oblikovanjem novih na nacionalni in mednarodni ravni,
- sposobnost znanstvene analize problemov, vrednotenja različnih teoretičnih stališč in kritične analize upravnih sistemov in upravnopravnih institucij,
- usposobljenost za razumevanje in nadgradnjo pravno teoretičnih znanj iz statusne in funkcionalne opredelitve izvajalcev javnega upravljanja.