3009 Primerjalno upravno procesno pravo
Vsebina predmeta
- Pojem upravnega procesnega prava v okviru nad/nacionalnih pravnih redov in temeljne človekove pravice do dobrega upravljanja (vpliv ustavnega reda in tradicije na ureditev upravnega procesnega prava posamezne države, tradicija in modernizacija regulacije upravnega postopka (posebej ureditev v ZDA, Nemčiji in Avstriji, Franciji in v Skandinaviji)
- Pojem javne koristi oziroma javnega interesa in upravne zadeve v nacionalnih pravnih redih, pravnem redu ES in v praksi ESČP
- Razmerje med splošno in področno regulacijo (subsidiarity; posebnosti v EU na področjih konkurence in državnih pomoči)
- Temeljna načela upravnega postopka v pravnem redu in sodni praksi ES, članic EU, držav na območju bivše Jugoslavije in ZDA – splošno: Pravica do dobrega upravljanja (right to good administration); Pravna država (the rule of law), zakonitost (materialna in formalna), upravičena pričakovanja in sorazmernost, enakost (nediskriminacija) pred zakonom in nepristranskost
- Temeljna načela ZUP (zaslišanje stranke (right to be heard), materialna resnica (standards of proof), dostopnost in transparentnost, vpogled v spis (access to the file) ter zaupnost in varstvo tajnosti; odločanje v razumnem roku (reasonable time), obrazložitev oblastne odločitev (giving/stating reasons); učinkovitost upravnega postopka
- Udeleženci v upravnem postopku – primerjava ureditev med izbranimi državami (Slovenija, države na območju nekdanje Jugoslavije, Avstrija, Nemčija, Francija, Švedska, Finska, Estonija, Japonska …) in v EU: stvarna in krajevna pristojnost nosilcev odločanja v konkretnih posamičnih upravnih zadevah, pogoji za uradne osebe in izločitev kot rezultat pristranskosti
- Lastnost in položaj strank ter zastopstvo stranke
- Pravila teka postopka – primerjava med izbranimi državami in v EU (uvedba postopka, raba jezika/ov v upravnem postopku, elektronska komunikacija, ugotavljanje in dokazovanje dejstev, izdaja odločbe, pomen vročanja za nastop pravnih učinkov (notification), veljavnost upravnega akta (izvršljivost, razveljavitev, zastaranje …)
- Mediacija v upravnem postopku in javnopravna pogodba
- Izvršba konkretnih posamičnih upravnih aktov v nacionalnem in nadnacionalnem okolju
- Pravna sredstva v upravnem postopku
- Sodni nadzor in druge oblike kontrole nad zakonitostjo konkretnih upravnih aktov v pravu ES in izbranih članicah EU
Cilji in kompetence
Cilji predmeta so:
- predstaviti pomen upravnega procesnega prava za delo v (nacionalni ali nadnacionalni) javni upravi kot del instrumentalnega, pa tudi institucionalnega javnega upravljanja,
- podrobno analizirati posamezne ključne procesne institute v primerjalnem upravnem pravu (pravnem redu ES in posameznih držav), katerih razumevanje in tolmačenje prispeva k razvoju upravne in pravne znanosti. Študentje se bodo seznanili s kompleksnimi procesnimi položaji, ki nastopijo ob odločanju pri izdaji splošnih aktov, ki urejajo odločanje v posamičnih zadevah in neposredno pri vodenju postopkov glede priznavanja oziroma nalaganja pravic, obveznosti in pravnih koristi strank s področij upravnega in drugih javnopravnih področij v skladu s pravnim redom pri nas in v primerjanih drugih državah in EU; bistvo razumevanja upravnega procesnega prava bo tako poudarjeno v luči le tega kot instrumenta za zagotovitev spoštovanja tudi ustavnih oz. temeljnih človekovih pravic, poleg tega pa bo prikazan in raziskovan pomen upravnega procesnega prava kot poslovnega procesa v javni upravi oz. pri drugih nosilcih oblasti v sklopu oblikovanja javnih politik (policy),
- študentje bodo sposobni razumeti okoljske determinante in poglavitne razlike med sistemom upravnega (procesnega) prava po anglosaksonskem, germanskem, francoskem in skandinavskem modelu,
- študentje se usposobijo za samostojno raziskovanje in razvijanje novega znanja ter za reševanje najzahtevnejših strokovnih in znanstvenih problemov v interdisciplinarni in primerjalno pravni perspektivi upravnopravnih in upravljavskih ved.
Med predmetno-specifičnimi kompetencami, ki jih bodo študenti pridobili, so predvsem:
- usposobitev za razumevanje in nadgradnjo pravno teoretičnih znanj iz statusne in funkcionalne opredelitve izvajalcev javnega upravljanja pri nas, v izbranih drugih državah, upoštevaje ustavni red držav (Avstrija, Nemčija, Francija, ZDA, Finska …) in v EU;
- pridobitev teoretičnih znanj za sistemsko kreiranje izvedbenih predpisov na ravni državnih in občinskih upravnih in drugih organov oziroma izvajalcev javne službe oz. nosilcev javnih pooblastil v skladu s trendi evropskega upravnega prava in zahtevami pravnega reda ES;
- obvladovanje evalvacijskih pristopov nad poslovnimi, strokovnimi in raziskovalnimi projekti in politikami v zvezi z ali s poudarkom na vidikih upravnega procesnega prava ter razmerja med upravo in sodnim sistemom;
- razvijanje kritične refleksije v raziskovanju in zmožnosti za vodenje strokovnega in raziskovalnega dela v interdisciplinarnem in primerjalno pravnem polju upravnopravnih in upravljavskih ved ter posledično usposobitev za kritično spremljanje (preizkušanje, izboljševanje) znanih dejavnikov ter oblikovanje novih rešitev za znanstveno-disciplinarno polje ter prakso primerjalno pravnega konteksta upravnega (procesnega) prava;
- usposobitev za samostojno vodenje raziskovalnih znanstvenih in/ali strokovnih projektov oziroma najzahtevnejših delovnih sistemov iz vsebin upravnega procesnega prava, skupaj s sposobnostjo odkrivanja praktičnih problemov s predmetnega področja, s stalno navezavo na komparativne in evalvacijske prijeme in upoštevanjem razmerij interdisciplinarnega upravnopravnega polja,
- predmet bo študentom torej razkril teoretično ozadje in praktične aplikacije njihovega raziskovalnega dela in ga soočil s temeljnimi epistemološko/metodološkimi problemi v luči sodobnih spoznanj teorije znanosti; študent bo posvojil ustrezen instrumentarij, potreben za samorefleksijo in kritiko znanstvenoraziskovalnega dela drugih s poudarkom pravnih vidikov upravne znanosti.