Razvoj modela za spremljanje in vrednotenje razvojnih programov in projektov javnega sektorja

Temeljni raziskovalni projekt | Razvoj modela za spremljanje in vrednotenje razvojnih programov in projektov javnega sektorja | vodja: prof. dr. Mirko Vintar

Naročnik:   

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Članica UL:

UL Fakulteta za upravo

Šifra:

J5-7557

Naziv projekta: 

Razvoj modela za spremljanje in vrednotenje razvojnih programov in projektov javnega sektorja

Obdobje: 

1. 3. 2016 - 30. 06. 2019

Letni obseg: 

0,78 FTE (v l. 2017)

Vodja: 

prof. dr. Mirko Vintar

Spletna stran: http://atena-kronos.si/sl/atena-kronos/

Veda: 

Družboslovne vede

Sodelujoče RO: 

Sodelujoče RO

Financiranje:   

Projekt je financiran s 1600 letnimi urami cenovnega razreda B za obdobje 3 let.

Bibliografske reference:  

povezava na SICRIS

 

Vsebinski opis projekta:   

Predlagana raziskava temelji na ugotovitvi, da je izvajanje javnih politik, programov ter projektov (v nadaljevanju JPPP) v institucionalnem in upravljavsko/izvedbenem pogledu ena najšibkejših točk delovanja slovenske države in njene javne uprave. Trditev potrjujejo številne mednarodne študije, prepočasno izvajanje evropskih direktiv itd. V teoretičnem pogledu se raziskava naslanja na že uveljavljene teorije, kot so institucionalno teorijo (institutional theory), sistemsko teorijo (system theory), teorijo racionalne izbire (theory of rational choice) in pa teorijo dobrega vladanja (good governance).

Javno upravljanje se ne glede na vsebino posameznih politik izvaja na dveh ravneh, (1) političnoinstitucionalni ter (2) upravnoizvedbeni ali instrumentalni ravni. Obe ravni se bistveno razlikujeta po naravi svojega delovanja. Prva raven je večinoma v domeni politike, ki svoje usmeritve izvaja preko vlade in parlamenta. Predlagani projekt je osredotočen na to drugo, to je upravnoizvedbeno raven, ki prek upravnega aparata (organov javne uprave) realizira politično oziroma institucionalno določene cilje in prioritete, ki se preslikajo v množico JPPP.

V Sloveniji še ni bila opravljena celovita analiza stanja in slabosti na področju izvajanja in evalvacij učinkov JPPP. Še manj je zaslediti poizkuse poenotenja pristopov, razvoja enotne metodologije spremljanja in vrednotenja učinkov JPPP. Kazalnikov uspešnosti JPPP se večinoma ne uporablja, IT podpora procesom izvajanja JPPP je šibka. Z razpoložljivimi instrumenti lahko stanje javnih politik le parcialno ocenjujemo. Problem je izrazito interdisciplinaren. Razpoložljiva orodja niti pri pripravi JPPP, še manj pri njihovem spremljanju in evalvaciji ne ustrezajo. Potrebovali bi interdisciplinarnosistemske rešitve, ki omogočajo integracijo ključnih pogledov priprave in izvajanja JPPP, med njimi zlasti: institucionalni; normativni; ekonomski/finančni ter organizacijsko/informacijski pogled.

Cilj projekta je na osnovi analize stanja v Sloveniji ter primerjalne študije pristopov v izbranih državah EU, oblikovanje poenotene metodologije ter generičnega integriranega modela za podporo izvajanju in evalvaciji učinkov JPPP. Model bo podprt s katalogom kazalnikov in prototipom IT rešitve za poenoteno spremljanje in izvajanje JPPP na poljubnem področju. Model bo preverjen v realnem okolju slovenskih ministrstev na vsaj treh izbranih JPPP. Ključna dodana vrednost predlaganega modela je integracija različnih vidikov izvajanja JPPP (procesni, ekonomskofinančni, normativni/regulatorni). Model bo podprt z konsistentnim sistemom povezanih in vertikalno združljivih kvantitativnih kazalnikov, kar bo omogočalo sprotno evalvacijo učinkov ter povratnozanko v sistemu izvajanja JPPP (feedback) to je ustrezno ukrepanje. Predlagana raziskava se bo naslanjala na izkušnje in pristope projekta KRONOS, zaključen v letu 2014 (http://www.kronos.si/), ki je bil osredotočen na razvoj kazalnikov za evalvacijo politik, programov in projektov euprave.

Raziskava bo izvedena v treh fazah. V prvi fazi raziskave bo izvedena analiza izvajanja JPPP v organih javne uprave v Sloveniji, ter primerjalna študija v izbranih državah. V drugi fazi raziskave bo razvit generični model za izvajanje in evalvacijo učinkov JPPP, ki bo temeljil na lastnem katalogu kazalnikov. V tretji fazi bo razširjen katalog kazalnikov KRONOS, ki bodo omogočali uporabo modela na poljubnem področju JPPP. Izdelana bo IT rešitev, za uporabo modela in kataloga kazalnikov, preizkušena na treh izbranih področjih izvajanja JPPP.

Raziskava je zasnovana tako, da bo poleg novih teoretičnih spoznanj o vseh ključnih vidikih izvajanja JPPP pripeljala do rezultatov in rešitev, ki bodo bistveno prispevale k krepitvi kompetenc vrhnjih hierarhičnih ravni ministrstev in direktoratov (ter tudi na lokalnih ravni) pri izvajanju JPPP. Katalog kazalnikov bo objavljen kot javna ekspertna baza na spletu (v dveh jezikih).

 

 

Sestava projektne skupine in povezave na SICRIS

Skupina je sestavljena iz raziskovalcev dveh sodelujočih organizacij: Univerze v Ljubljani, Fakultete za upravo in podjetja IPMIT d.o.o.

 

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo:

prof. dr. Mirko Vintar (vodja)

izr. prof. dr. Aleksander Aristovnik

prof. dr. Ljupčo Todorovski

prof. dr. Polona Kovač

prof. dr. Maja Klun

izr. prof. dr. Janez Stare

doc. dr. Tina Jukić (članica od 1.1.2017)

Dejan Ravšelj, mladi raziskovalec

doc. dr. Lan Umek (član od 1.12.2017)

asist. dr. Žiga Kotnik (član od 1.12.2017)

Miha Lebič, mag. upr. ved, strokovni sodelavec

doc. dr. Dalibor Stanimirović (član od 1.9.2018)  

 

IPMIT Institut za projektni management in informacijsko tehnologijo d.o.o.:

mag. Aleksander Novaković

Mitja Kožman

Izvedbo raziskave načrtujemo v treh zaključenih fazah. V 1. fazi raziskave se bomo osredotočili na sklope 1, 2 in 3, ki so vsebinsko in metodološko med sabo povezani.


V okviru sklopa 1 bomo opravili temeljito primerjalno analizo tega področja v izbranih drugih državah EU. Opredelili bomo ključne faze življenjskega cikla izvajanja razvojnih programov, njihove glavne aktivnosti ter glavne nosilce, njihove pristojnosti in odgovornosti. Pri proučevanju pristopov in rešitev drugih držav se bomo posebej osredotočili na umeščenost in organiziranost specializiranih poslovnih funkcij, ki se ukvarjajo za analizo in implementacijo JPPP.


V okviru sklopa 2 bomo izvedli analizo pristopov, organizacijskih rešitev, praks ter kompetenc na področju izvajanja JPPP v ministrstvih in javnih zavodih v Sloveniji, vprašanja povezana z umeščenostjo analitičnih in razvojnih funkcij (policy making units) v izvršne strukture oblasti, to je strukture ministrstev in direktoratov, njihovo organiziranostjo, če sploh obstajajo, kadrovsko zasedenostjo, pristojnostmi, nalogami aktivnostmi itd. Ugotovili bomo v kolikšni meri se ministrstva sistematično ukvarjajo z dolgoročnim razvojem področij, ki jih pokrivajo, v kolikšni meri je razvit strateški menedžment, stanje strateških dokumentov ter njihovega izvajanja. Pri tem bomo posebno pozornost namenili vlogi normativne ureditve tega področja (delitve pristojnosti in odgovornosti) in pomena zanesljivega zagotavljanja finančnih ter kadrovskih virov za uspeh programov in projektov. Analizirali bomo v kolikšni meri uveljavljene strukture v institucijah, ki izvajajo razvojne projekte in programe vplivajo na procese izvajanja (izomorfizem). Sklop 3 – Študija primera, je namenjen podrobni analizi izvajanja JPPP na enem izbranem področju. Za razliko od sklopa 2, kjer nas bodo zanimale splošne značilnosti izvajanja JPPP se bomo v sklopu 3 še posebej osredotočili na procesne vidike, ki so pomembni za razvoj lastnega modela.


Kot rezultat 1. faze bosta nastale tri študije, ki bodo zanimive za širšo znanstveno in strokovno javnost njihovi izsledki pa bodo služili kot izhodišče za fazo 2. V 2. fazi raziskave  bomo najprej organizirali mednarodno delavnico na kateri bomo svoje teoretične in praktične izsledke predstavili znanstveni in strokovni javnosti ter preverili izhodišča za razvoj lastnih rešitev. Vse to bo služilo kot odličn a osnova za razvoj lastnega modela za podporo procesom priprave, izvajanja nadzora in in evalvacij JPPP. Najprej bomo razvili in zgradili model medsebojno povezanih in vertikalno združljivih kvantitativnih kazalnikov, ki bodo omogočali bolj transparentno in učinkovito spremljanje razvojnih programov in projektov JS ob upoštevanju administrativnih, socialnih in ekonomskih učinkov. Oboje bo služilo za koncipiranje informacijske platforme, ki bo prenosljiva v različna okolja javnih politik in programov. Rezultati razvoja modela za spremljanje in vrednotenje razvojnih programov in projektov javnega sektorja bodo pripomogli k ciljnemu vodenju razvojne politike posredno pa tudi k programskemu financiranju predlaganih programov. V okviru koncipiranja in razvoja modela bodo analizirani strateški dokumenti (po izbrani metodologiji, glede na cilje strategije, prioritete, vsebine), na tej osnovi bo izvedeno vrednotenje posameznih programov (tako z vidika prioritet, doseganja ciljev, pravne ureditve, finančnih pogojev).


V 3. fazi raziskave bomo razširili katalog kazalnikov KRONOS na vse kazalnike, ki bodo omogočili uporabo zasnovanega modela ter njegovo preverjanje na različnih področjih JPPP. V zaključni fazi raziskave bom celotno platformo preizkusili na dveh izbranih področjih ter jo skozi empirični preizkus optimizirali. Pregled in analiza obstoječih konceptualnih ter metodoloških rešitev v povezavi z merjenem učinkovitosti in uspešnosti javnofinančnih izdatkov na nacionalni ravni bo ključnega pomena pri optimizaciji modela na primeru Slovenije. Rezultati spremljanja in vrednotenja strateških dokumentov ter razvojnih politik bodo kot rezultat podali informacije o sprejemljivosti programov, indikatorje o usklajenosti z drugimi programi ter morebitnim podvajanjem kot tudi osnovo za potenciranje delovanja, pa tudi opustitev določenih programov. Vse izsledke, spoznanja in ugotovitve bomo objavili v znanstveni monografiji, ki bo izdana pred zaključkom projekta.