592 Metode primerjalne analize

592 Metode primerjalne analize

  • Vrsta programa: Skupni magistrski študijski program Management v upravi
  • 2. stopnja
  • 2. letnik
  • 7 ETCS
  • Tip predmeta: usmeritveno-izbirni
  • Število ur: 40
  • Jezik izvedbe: angleški, srbski, slovenski
  • Nosilec/-ka predmeta: dr. Srečko Devjak
  • Ostali sodelavci: dr. Jože Benčina

1. Cilji in predmetno specifične kompetence

Cilj predmeta je študente seznaniti z načini merjenja delovanja javnega sektorja z vidika povečevanja njegove kakovosti in uspešnosti. Vsebina predmeta je sestavljena tako, da študente spoznajo teorijo in aplikacijo benchmarkinga v javnem sektorju posebej v lokalni samoupravi. Študentje spoznajo pomen transparentnosti in participacije državljanov pri odločanju z vidika razvoja lokalne samouprave in demokracije nasploh. Ob tem na praktičnih primerih s problemskim pristopom vrednotijo benchmarkinga v lokalno samoupravo in druga področja javnega sektorja.

Predmetno-specifične kompetence:

  • študent pozna osnovne metode benchmarking analiz,
  • pripravi program uvajanja benchmarkinga v izbranih primerih lokalne samouprave,
  • določi in uporablja sistem kazalnikov proračunskega področja, definira kazalnike uspešnosti, učinkovitosti, ekonomičnosti, jih uporablja in interpretira dobljene rezultate,
  • zna uporabljati metode rangiranja  pri uvajanju benchmarkinga v skupino enot javnega sektorja.
  • je sposoben izvesti empirično raziskavo merjenja uspešnosti z izbranimi kazalniki presojo ustreznosti poteka raziskave in uporabljenih metod v zvezi z relevantnostjo rezultatov,
  • oblikuje in objava raziskovalne rezultate v obliki, ki omogoča razumevanje in preverjanje rezultatov raziskave, in so sprejemljivi za objave v relevantnih publikacijah
  • uspešno sodeluje v procesu timskega dela, ki je potrebno pri izvajanju kompleksnih benchmarking analiz.

2. Opis vsebine

  • Definicija, osnovni pojmi
  • Kriteriji in merjenje ekonomičnosti, učinkovitosti in  uspešnosti v javnem sektorju,
  • Modeli benchmarking procesa
  • Metode benchmarking analiz: multivariantne analize, DEA metoda
  • Sistemi kazalnikov in benchmarking analize v javnem sektorju
  • Benchmarking v lokalni samoupravi: transparentnost, kazalniki, razvrščanje v primerljive skupine, participacija državljanov pri odločanju
  • Študije primerov glede na interes študentov

3. Temeljna literatura

Obvezna literatura in viri

  • Cook, S.: Practical Benchmarking. Kogan Page, London,1995
  • Renko, N., Delić, S., Škrtić, M.: Benchmarking u strategiji marketinga, MATE d.o.o. Zagreb, 1999
  • Welch,S., Comer, J.:Quantitative methods for public administration, Harcourt College Publishers, Orlando, 2001
  • Zairi, M.: Benchmarking for best practice, Butterworth -Heinemann, Oxford,2001

dodatna literatura in viri

  • Devjak, S.: Kvantitativne metode za analize v upravi. 1. ponatis. Ljubljana: Visoka upravna šola, 2002. 239 str., ilustr., preglednice.
  • Lucey, T.: Quantitative Techniques, Letts Educational, Aldine Place, London, 1997

4. Predvideni študijski dosežki

Znanje in razumevanje

Študent je sposoben samostojnega in kompleksnega študija, zna povezovati svoje znanje in razumevanje in pridobljeno znanje posredovati drugim. Sposoben je znanstveno obdelati določeno vprašanje oz. problem in je usposobljen za nadaljevanje samostojnega študija in strokovnega izpopolnjevanja.

Uporaba

Študent mora znati uporabljati pridobljeno znanje v svojem delovnem okolju oz. praksi.

Refleksija

Tako teoretično kot tudi praktično znanje, ki ga študent pridobi preko projektnega dela omogoča refleksijo.

Prenosljive spretnosti - niso vezane le na en predmet

Pridobljeno znanje omogoča lastno razumevanje teorije in uporabnost znanja v praksi ter kritično vrednotenje pomanjkljivosti.

5. Metode poučevanja in učenja

Poleg predavanj bodo študentje imeli možnost sodelovati na predstavitvah praktičnih primerov, ki jih bodo predstavili strokovnjaki iz prakse. Izdelali bodo seminarsko nalogo tako, da bodo vključeni v raziskovalno skupino Inštituta za ekonomiko in management javnega sektorja. Seminarsko nalogo bodo javno predstavili. Preko elektronske klepetalnice bodo komentirali aktualne dogodke in pripravili primere iz prakse doma in v tujini.

6. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

/

7. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

  • Preverjanje znanja na izpitu ustno. Končna ocena je določena kot rezultat ocen doseženih pri seminarski nalogi in izpitu.
  • Ocenjevalna lestvica: 0 - 5 nezadostno; 6 - zadostno; 7 - dobro; 8, 9 - pravdobro; 10 - odlično

8. Metode evalvacije kakovosti

Na zadnjem srečanju s študenti se opravi samoevalvacija vsebine predmeta in metod dela v diskusiji s študenti.