576 Kompetence v javni upravi

576 Kompetence v javni upravi

  • Vrsta programa: Skupni magistrski študijski program Management v upravi
  • 2. stopnja
  • 2. letnik
  • 7 ETCS
  • Tip predmeta: usmeritveno-izbirni
  • Število ur: 40
  • Jezik izvedbe: angleški, srbski, slovenski
  • Nosilec/-ka predmeta: dr. Miha Brejc
  • Ostali sodelavci: dr. Janez Stare

1. Cilji in predmetno specifične kompetence

Razvoj področja človeških virov prinaša nove pristope in rešitve. Mednje uvrščamo tudi kompetence. Proučevanje kompetenc zajema številne vidike, tudi tiste, ki se poleg strokovnosti tičejo medsebojnih odnosov, vedenja in doživetij v organizaciji. Pomen kompetenc se kaže predvsem v tem, da določajo osnovni standardni kriterij ravnanja zaposlenih, zato morajo biti enotno definirane in obravnavane na celotnem področju javne uprave. Proučevanje kompetenc nudi javni upravi možnost povečanja delovne uspešnosti v spremenjenih razmerah dela, kar proces modernizacije javne uprave tudi je. Predmet omogoča razumevanje pomena kompetenc v praksi organizacije, principe oblikovanja kompetenčnega modela in kompetenčnih profilov, uvajanja in upravljanja kompetenc ter  spoznavanje kompetenčnih modelov razvitih javnih uprav.

2. Opis vsebine

  • Kompetence in HRM
  • Zakaj organizacije uporabljajo kompetence
  • Pomen kompetenc v praksi HRM
  • Pomen kompetenc v praksi organizacije
  • Koncept kompetenc
  • Kompetence in kompetenčnost
  • Razvoj področja
  • Opredelitve in definicije
  • Taksonomija kompetenc
  • Razvrščanje kompetenc glede na ravni (temeljne, splošne, posebne)
  • Razvrščanje kompetenc po področjih (socialne, osebnostne, metodološke,.)
  • Razvrščanje kompetenc po dimenzijah (pričakovane, dejanske,.)
  • Kompetenčni model
  • Razvoj kompetenčnega modela
  • Posebnosti kompetenčnega modela v javni upravi
  • Študij kompetenčnih modelov v javni upravi
  • Sestavine sistema kompetenc
  • Nabor kompetenc in kompetenčni profili
  • Opis kompetenc
  • Kompetence in povezava s podsistemi HRM (sistemizacija, selekcija, razvoj,.)
  • Uvajanje kompetenc
  • Izdelava organizacijskega kompetenčnega profila
  • Analiza osebnega profila
  • Primerjava in razlika med zaznanima profiloma
  • Upravljanje kompetenc
  • Primer uvajanja kompetenc

3. Temeljna literatura

  • Horton Sylvia, Hondeghem Annie, Farnham David (Editors): Competency management in the Public sector. EGPA Monograph, IIAS-EGPA, 2002.
  • North Klaus, Reinhardt Kai: Kompetenzmanagement in der Praxis - Mitarbeiterkompetenzen systematisch identifizieren, nutzen und entwickeln. Gabler, Wiesbaden, 2005
  • Pezdirc Marija Sonja (urednik): Kompetence v kadrovski praksi.  GV Izobraževanje, Ljubljana, 2005.
  • Spencer Lyle M., Spencer Signe M.: Competence at Work: Models for Superior Performance. John Wiley & Sons, Inc., New York, Chichester, Bisbane, Toronto, Singapore, 1993.
  • Dodatna literatura za posamezna poglavja bo posredovana študentom na predavanjih.

4. Predvideni študijski dosežki

Znanje in razumevanje

Študent je sposoben samostojnega in kompleksnega študija, zna povezovati svoje znanje in razumevanje in pridobljeno znanje posredovati drugim. Sposoben je znanstveno obdelati določeno vprašanje oz. problem in je usposobljen za nadaljevanje samostojnega študija in strokovnega izpopolnjevanja.

Uporaba

Študent mora znati uporabljati pridobljeno znanje v svojem delovnem okolju oz. praksi.

Refleksija

Tako teoretično kot tudi praktično znanje, ki ga študent pridobi preko projektnega dela omogoča refleksijo.

Prenosljive spretnosti - niso vezane le na en predmet

Pridobljeno znanje omogoča lastno razumevanje teorije in uporabnost znanja v praksi ter kritično vrednotenje pomanjkljivosti.

5. Metode poučevanja in učenja

Poleg predavanj bodo študentje imeli možnost sodelovati na predstavitvah praktičnih primerov. Izdelali bodo seminarsko nalogo jo javno predstavili. Preko elektronske klepetalnice bodo komentirali aktualne dogodke in pripravili primere iz prakse doma in v tujini.

6. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

/

7. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

  • Aktivno sodelovanje (predavanja, forum): 30%.
  • Zagovor izpitne naloge: 30%.
  • Izpit: 40%.
  • Ocenjevalna lestvica: 0 - 5 nezadostno; 6 - zadostno; 7 - dobro; 8, 9 - pravdobro; 10 - odlično

8. Metode evalvacije kakovosti

Na zadnjem srečanju s študenti se opravi samoevalvacija vsebine predmeta in metod dela v diskusiji s študenti.