Primerjalno upravno procesno pravo

Primerjalno upravno procesno pravo

  • Vrsta programa: Skupni doktorski študijski program 3. stopnje Upravljanje in ekonomika javnega sektorja
  • 2. letnik
  • 5 ETCS
  • Tip predmeta: izbirni
  • Število ur predavanj: 20
  • Seminarji: 20
  • Druge oblike študija: 20
  • Individualno delo: 90
  • Jezik izvedbe: slovenskii, angleški
  • Nosilec/-ka predmeta: dr. Polonca Kovač

1. Opis vsebine

  • Pojem upravnega procesnega prava v okviru nad/nacionalnih pravnih redov in temeljne človekove pravice do dobrega upravljanja (vpliv ustavnega reda in tradicije na ureditev upravnega procesnega prava posamezne države, tradicija in modernizacija regulacije upravnega postopka (posebej ureditev v ZDA, Nemčiji in Avstriji, Franciji in v Skandinaviji)
  • Pojem javne koristi oziroma javnega interesa in upravne zadeve v nacionalnih pravnih redih, pravnem redu ES in v praksi ESČP
  • Razmerje med splošno in področno regulacijo (subsidiarity; posebnosti v EU na področjih konkurence in državnih pomoči)
  • Temeljna načela upravnega postopka v pravnem redu in sodni praksi ES, članic EU, držav na območju bivše Jugoslavije in ZDA - splošno:  Pravica do dobrega upravljanja (right to good administration); Pravna država (the rule of law), zakonitost (materialna in formalna), upravičena pričakovanja in sorazmernost, enakost (nediskriminacija) pred zakonom in nepristranskost
  • Temeljna načela ZUP (zaslišanje stranke (right to be heard), materialna resnica (standards of proof), dostopnost in transparentnost, vpogled v spis (access to the file) ter zaupnost in varstvo tajnosti; odločanje v razumnem roku (reasonable time), obrazložitev oblastne odločitev (giving/stating reasons); učinkovitost upravnega postopka
  • Udeleženci v upravnem postopku – primerjava ureditev med izbranimi državami (Slovenija, države na območju nekdanje Jugoslavije, Avstrija, Nemčija, Francija, Švedska, Finska, Estonija, Japonska …) in v EU: stvarna in krajevna pristojnost nosilcev odločanja v konkretnih posamičnih upravnih zadevah, pogoji za uradne osebe in izločitev kot rezultat pristranskosti
  • Lastnost in položaj strank ter zastopstvo stranke
  • Pravila teka postopka – primerjava med izbranimi državami in v EU (uvedba postopka, raba jezika/ov v upravnem postopku, elektronska komunikacija, ugotavljanje in dokazovanje dejstev, izdaja odločbe, pomen vročanja za nastop pravnih učinkov (notification), veljavnost upravnega akta (izvršljivost, razveljavitev, zastaranje …)
  • Mediacija v upravnem postopku in javnopravna pogodba
  • Izvršba konkretnih posamičnih upravnih aktov v nacionalnem in nadnacionalnem okolju
  • Pravna sredstva v upravnem postopku
  • Sodni nadzor in druge oblike kontrole  nad zakonitostjo konkretnih upravnih aktov v pravu ES in izbranih članicah EU

2. Temeljni literatura in viri

Obvezna literatura

  • Androjna, V., Kerševan, E. (2006): Upravno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 200 str.
  • Breznik et al. (2008): ZUP s komentarjem, GV založba, Ljubljana, izbranih 50 strani.
  • Breznik et al. (2008): ZUS-1  s komentarjem, GV založba, Ljubljana, izbranih 100 strani.
  • Cananea, G. D. (2003): Beyond the State: The Europezation and Globalization of Procedural Administrative Law, European Public Law, Vol. 9, Issue 4, str. 563–578.
  • Craig, P. (2006): EU Administrative Law, Oxford University Press, Oxford (poglavja 8. PFoundations, 10. Access, 11. Process, 13. Law, Fact and Discretion, 16. Legal Certainty and Legitimate Expectations, 20. Remedies, skupaj cca 100 strani).
  • Errera, R. (2003): Government Action and Citizens: General Context, Principles and Rules, SIGMA Draft Paper, Pariz, interno gradivo, 10 strani.
  • Koja, F. (begründet von Antoniolli, W.) (1996): Allgemeines Verwaltungsrecht, 3., völlig neu bearbeitete Auflage, Manzsche Verlags- und Universitätsbuchhandlung, Dunaj, izbranih 50 strani.
  • Koprić, I. (2005): Administrative Procedures on the Territory of Former Yugoslavia, Regional Workshop on Public Administration Reform and EU Integration, OECD PUMA, Budva, www.oecd.org/dataoecd/52/20/36366473.pdf (8 strani).
  • Koprić, I., & Đulabić, V. (ur.) in drugi (2009) Modernizacija općeg upravnog postupka i javne uprave u Hrvastkoj (Zagreb: Institut za javno upravu in Društveno veleučilište u Zagrebu), izbranih 30 strani.
  • Kovač, P. et al. (2011): Razvoj slovenske javne uprave 1991–2011, Uradni list RS, Ljubljana ( v tisku, poglavje o upravnem procesnem pravu, 15 strani).
  • Principles of Good Administration, Agency for Public Administration, Stockholm, www.statskontoret.se/upload/Publikationer/2005/200504.pdf (januar 2009) (90 strani).
  • Rusch, W. (2009) Administrative Procedures in EU Member States, v:  Conference on Public Administration Reform and European Integration (Budva: SIGMA), www.oecd.org/dataoecd/49/34/42754772.pdf, 10 strani.
  • Trpin, G. (2006): Postopek občevanja med državljani in organi javnih oblasti - novi koncept splošnega upravnega postopka, Javna uprava, let. 42, št. 2/3, str. 257–272.

3. Cilji in kompetence

Cilji predmeta so:

  • predstaviti pomen upravnega procesnega prava za delo v (nacionalni ali nadnacionalni) javni upravi kot del instrumentalnega, pa tudi institucionalnega javnega upravljanja,
  • podrobno analizirati posamezne ključne procesne institute v primerjalnem upravnem pravu (pravnem redu ES in posameznih držav), katerih razumevanje in tolmačenje prispeva k razvoju upravne in pravne znanosti. Študentje se bodo seznanili s kompleksnimi procesnimi položaji, ki nastopijo ob odločanju pri izdaji splošnih aktov, ki urejajo odločanje v posamičnih zadevah in neposredno pri vodenju postopkov glede priznavanja oziroma nalaganja pravic, obveznosti in pravnih koristi strank s področij upravnega in drugih javnopravnih področij v skladu s pravnim redom pri nas in v primerjanih drugih državah in EU; bistvo razumevanja upravnega procesnega prava bo tako poudarjeno v luči le tega kot instrumenta za zagotovitev spoštovanja tudi ustavnih oz. temeljnih človekovih pravic, poleg tega pa bo prikazan in raziskovan pomen upravnega procesnega prava kot poslovnega procesa v javni upravi oz. pri drugih nosilcih oblasti v sklopu oblikovanja javnih politik (policy),
  • študentje bodo sposobni razumeti okoljske determinante in poglavitne razlike med sistemom upravnega (procesnega) prava po anglosaksonskem, germanskem,  francoskem in skandinavskem modelu,
  • študentje se usposobijo za samostojno raziskovanje in razvijanje novega znanja ter za reševanje najzahtevnejših strokovnih in znanstvenih problemov v interdisciplinarni in primerjalno pravni perspektivi upravnopravnih in upravljavskih ved.


Med predmetno-specifičnimi kompetencami, ki jih bodo študenti pridobili, so predvsem:

  • usposobitev za razumevanje in nadgradnjo pravno teoretičnih znanj iz statusne in funkcionalne opredelitve izvajalcev javnega upravljanja pri nas, v izbranih drugih državah, upoštevaje ustavni red držav (Avstrija, Nemčija, Francija, ZDA, Finska …) in v EU;
  • pridobitev teoretičnih znanj za sistemsko kreiranje izvedbenih predpisov na ravni državnih in občinskih upravnih in drugih organov oziroma izvajalcev javne službe oz. nosilcev javnih pooblastil v skladu s trendi evropskega upravnega prava in zahtevami pravnega reda ES;
  • obvladovanje evalvacijskih pristopov nad poslovnimi, strokovnimi in raziskovalnimi projekti in politikami v zvezi z ali s poudarkom na vidikih upravnega procesnega prava ter razmerja med upravo in sodnim sistemom;
  • razvijanje kritične refleksije v raziskovanju in zmožnosti za vodenje strokovnega in raziskovalnega dela v interdisciplinarnem in primerjalno pravnem polju upravnopravnih in upravljavskih ved ter posledično usposobitev za kritično spremljanje (preizkušanje, izboljševanje) znanih dejavnikov ter oblikovanje novih rešitev za znanstveno-disciplinarno polje ter prakso primerjalno pravnega konteksta upravnega (procesnega) prava;
  • usposobitev za samostojno vodenje raziskovalnih znanstvenih in/ali strokovnih projektov oziroma najzahtevnejših delovnih sistemov iz vsebin upravnega procesnega prava, skupaj s sposobnostjo odkrivanja praktičnih problemov s predmetnega področja, s stalno navezavo na komparativne in evalvacijske prijeme in upoštevanjem razmerij interdisciplinarnega upravnopravnega polja,
  • predmet bo študentom torej razkril teoretično ozadje in praktične aplikacije njihovega raziskovalnega dela in ga soočil s temeljnimi epistemološko/metodološkimi problemi v luči sodobnih spoznanj teorije znanosti; študent bo posvojil ustrezen instrumentarij, potreben za samorefleksijo in kritiko znanstvenoraziskovalnega dela drugih s poudarkom pravnih vidikov upravne znanosti.

4. Predvideni študijski dosežki

Študentje razumejo pomen upravnega procesa kot dela instrumentalnega javnega upravljanja. Znajo ločiti dovoljeno od nezakonitega načina
upravnega procesnega postopanja. Obvladujejo razreševanje najzahtevnejših procesnih situacij, ki nastajajo pri odločanju v upravnih zadevah, torej pridobijo sposobnosti vodenja zahtevnih upravnih sistemov in podsistemov izvršilne oblasti. Prav tako pridobijo metodološko znanje raziskovanja v stroki in znanosti. Študenti nadalje razumejo vzroke in posledice različnih upravnih sistemov in so zato usposobljeni razvijati regulacijo v nacionalnem pravu v skladu s trendi razvoja upravnega procesnega prava v EU in širše.

5. Metode poučevanja in učenja

  • Predmet bo sestavljen iz predavanj in seminarjev v predavalnici ter individualnega študijskega dela in raziskovanja. Predavanja so namenjena podajanju teoretičnih podstati obravnavanih tem in predstavitvi regulacije upravnega postopka v izbranih državah s stalnostjo umeščanja posamičnih pravil v sistem upravnega procesnega prava in dobrega upravljanja. 
  • V okviru seminarja si študentje s pomočjo mentorja posamič ali v manjših skupinah izberejo primerjalno analizo posameznega procesnega instituta v izbranih državah ali konkreten primer iz sodne prakse; ga opredelijo, definirajo in analizirajo ter predstavijo drugim študentom.
  • Študentje izdelajo poleg udeležbe na predavanjih in razpravah na seminarjih raziskovalno nalogo, v kateri primerjalno pravno analizirajo posamezne institute ali celovito regulacijo splošnega oziroma posebnih upravnih postopkov po izbranih nad/nacionalnih pravnih ureditvah (s poudarkom na primerjavi z ureditvijo v Republiki Sloveniji) ali pa s kritično analizo vrednotijo aplikacijo pravil v konkretnih primerih iz sodne prakse ESČP oziroma Ustavnega sodišča RS. Pri tem pripravijo analizo stanja (problema), oblikujejo hipoteze, predstavijo možne rešitve, izberejo in utemeljijo najprimernejšo rešitev ter pripravijo načrt za rešitev problema s poudarkom celoviti analizi učinkov in posledic izbranega projekta oziroma iniciative. Metodološko striktno upoštevajo raziskovalne pristope in metode upravno pravnega polja. Svoje izsledke predstavijo v pisni obliki v formi znanstvenega prispevka in jih ponudijo v recenzijo izvajalcu predmeta in kolegom na predavanjih.

6. Način ocenjevanja

  • Ocena sodelovanja na predavanjih in seminarjih ter aktivnega prispevka dela pri dodeljenem seminarju, ki se ovrednoti z do 50 odstotnih točk, pri čemer mora pozitivno ocenjena raziskovalna naloga oz. znanstveni prispevek obsegati samostojno analizo izbranega problema v obsegu vsaj 5000 besed in metodološko ustrezati merilom ARR za (kratek) izvirni ali vsaj pregledni znanstveni članek - 50%
  • Ocena ustnega ali pisnega izpita, ki se ovrednoti s preostalimi odstotnimi točkami - 50%