Odprtost in preglednost javne uprave

Odprtost in preglednost javne uprave

  • Vrsta programa: Skupni doktorski študijski program 3. stopnje Upravljanje in ekonomika javnega sektorja
  • 2. letnik
  • 5 ETCS
  • Tip predmeta: izbirni
  • Število ur predavanj: 20 
  • Seminarji: 20
  • Druge oblike študija: 20
  • Individualno delo: 90
  • Jezik izvedbe: slovenski, angleški
  • Nosilec/-ka predmeta: dr. Gregor Virant

1. Opis vsebine

  • Umestitev načela odprtosti in preglednosti v kontekst načel in vrednot sodobne javne uprave–
  • Pojem in pomen odprtosti in preglednosti javne uprave
  • Dostop do informacij javnega značaja
  • Omejitve pri dostopu do informacij javnega značaja in test javnega interesa  
  • Vloga informacijskega pooblaščenca pri nadzoru nad javno upravo
  • Proaktivna objava informacij javnega značaja
  • Javna uprava na svetovnem spletu
  • Javna uprava in mediji
  • Sodelovanje javnosti v postopkih priprave in sprejemanja politik
  • Socialni dialog v javni upravi in v širšem javnem sektorju
  • Preglednost lobističnih stikov v javni upravi in zakonodajna sled

2. Temeljni literatura in viri

Obvezna literatura

  • Prepeluh, Urška, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Littera Scripta Manet, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana 2005.
  • Pirc Musar, Nataša, Odprtost delovanja javne uprave, v Kovač, Polonca in Virant, Gregor (uradnikas) Razvoj slovenske  javne uprave 1991-2011, Uradni list, Ljubljana, 2011, str. 229-245
  • Kovač, Polonca (ur.), Presoja učinkov regulacije v Sloveniji, Fakulteta za javno upravo in Ministrstvo za javno upravo, Ljubljana, 2009 (izbrana poglavja)
  • Hins, Wouter and Voorhoof, Dirk, “Access to State-Held Information as a Fundamental Right under the European Convention on Human Rights”, 3 European Constitutional Law Review 2007 No. 1, Cambridge University Press, pp. 114-126.
  • Beers, Ton A.L., “Public Access to Government Information Towards the 21st Century” in Altes, Dommering, Hugenholz and Kabel (Editors), Information Law Towards the 21st Century,  Kluwer, Deventer 1992.
  • Virant, Gregor, Izboljševanje kakovosti regulacije v Sloveniji, Uprava, št.3/2010, Fakulteta za upravo, september 2010
  • Priročnik za načrtovanje, vodenje in vrednotenje procesov sodelovanja javnosti, Ministrstvo za javno upravo, 2008

3. Cilji in kompetence

Cilji

  • Cilj predmeta je študij vseh aspektov odprtosti in preglednosti kot enega temeljnih načel delovanja sodobne javne uprave. Študent pri predmetu spozna pomen odprtosti in preglednosti javne uprave v sodobni demokratični družbi.  Posebna pozornost je namenjena različnim vidikom dostopa do informacij javnega značaja – ustavnopravnemu okviru, obravnavi z vidika Evropske konvencije o človekovih pravicah, postopkovnim vidikom, izjemam od dostopa itd. Študent je poglobljeno seznanjen   z vlogo in delovanjem Informacijskega pooblaščenca.  Posebna pozornost je posvečena proaktivni objavi informacij javnega značaja in s tem povezano pojavnostjo javne uprave na spletu.
  • Drugi vidik odprtosti in preglednosti javne uprave, ki mu je v okviru predmeta posvečena posebna pozornost, je sodelovanje javnosti v procesih priprave in sprejemanja politik.  V tem okviru študent pridobi znanja o vodenju procesov sodelovanja javnosti pri pripravi predpisov in drugih podobnih gradiv. Sodelovanje javnosti je umeščeno v celovit kontekst postopkov priprave in sprejemanja javnih politik.
  • Ob navedenih ključnih dveh aspektih odprtosti in preglednosti javne uprave se v okviru predmeta obravnava še razmerje javne uprave do medijev, zlasti obveznosti v zvezi s posredovanjem informacij.
  • Študent se seznani tudi s pomenom in potekom socialnega dialoga v javnem sektorju in s problematiko lobističnih stikov v javni upravi.

Kompetence

  • poglobljena  teoretična znanja na področju informacij javnega značaja.
  • poglobljeno razumevanje teoretičnih konceptov področja upravne znanosti ter zmožnosti prenosa znanja v prakso,
  • zmožnost kritične analize, evalvacije in sinteze kompleksnih idej pri reševanju najzahtevnejših problemov javne uprave s preizkušanjem in izboljševanjem znanih rešitev in oblikovanjem novih na nacionalni in mednarodni ravni,
  • sposobnost znanstvene analize problemov, vrednotenja različnih teoretičnih stališč in kritične analize upravnih sistemov in upravnopravnih institucij,
  • usposobljenost za razumevanje in nadgradnjo pravno teoretičnih znanj iz statusne in funkcionalne opredelitve izvajalcev javnega upravljanja

4. Predvideni študijski dosežki

Študent pri predmetu pridobi razumevanje pomena in vseh aspektov (ustavnih, zakonskih, političnih, upravljavskih, procesnih itd.) odprtosti in preglednosti javne uprave (dostopa do informacij javnega značaja, sodelovanja javnosti, socialnega dialoga), sposobnost teoretičnega in praktičnega razumevanja in razreševanja problemov ter sposobnost kritične refleksije.

5. Metode poučevanja in učenja

  • Predmet bo sestavljen iz predavanj, seminarskih vaj ter individualnega študijskega dela in raziskovanja.
  • Predavanja – predavajo se izbrane teme, ki se določijo posebej glede na razvoj teorije, zakonodaje in sodne prakse.
  • Seminarske vaje - na seminarskih vajah študentje predstavijo vsebino seminarske naloge
  • Drugo – izdelava seminarske naloge, ki obravnava zahtevnejši pravni problem z navedenih področij.
  • Individualni študij za izpit.

6. Način ocenjevanja

Pisni ali ustni izpit  - 70%
Za pristop k izpitu se zahteva uspešno izdelana in predstavljena seminarska naloga. Predstavitev se lahko opravi na seminarskih vajah ali pred učiteljem ocenjevalcem - 30%