Filozofija ekonomske znanosti ter vloga mikro in makro ekonomije

Filozofija ekonomske znanosti ter vloga mikro in makro ekonomije

  • Vrsta programa: Skupni doktorski študijski program 3. stopnje Upravljanje in ekonomika javnega sektorja
  • 1. letnik
  • 10 ETCS
  • Tip predmeta: obvezni
  • Število ur predavanj: 30 
  • Seminarji: 30
  • Druge oblike študija: 30
  • Individualno delo: 210
  • Jezik izvedbe: hrvaški, angleški
  • Nosilec/-ka predmeta: dr. Dragomir Sundać

1. Opis vsebine

Klasične diskusije:

  • Definicija in metoda filozofije ekonomije in politične ekonomije (Petty-Smith-Ricardo vs. John Stuart Mill);
  • Objektivnost in razumevanje v ekonomiji (Max Weber);
  • Narava in značaj ekonomske znanosti (Lionel Robbins);
  • Ekonomija in človekova aktivnost (Frank Knight);
  • Filozofski temelji ekonomije (Karl Marx);
  • Omejitve mejne koristnosti (Thorstein Veblen);

Pozitivistični in Popperjevi pogledi:

  • Metodologija pozitivne ekonomije (Milton Friedman);
  • Preverljivost in aproksimacija (Herbert Simon);
  • Namenskost pozitivističnega pristopa (Daniel M. Hausman);
  • Popper in Lakatos v ekonomski metodologiji (D. Wade Hands);

Ideologija in normativna ekonomija:

  • Znanost in ideologija (Joseph Schumpeter);
  • Postavke blagostanja v ekonomiji in medosebne primerjave koristnosti (Nicholas Kaldor);
  • Filozofski temelji glavne smeri (»mainstream«) normativne ekonomije (Daniel M. Hausman in Michael S. McPherson);
  • Kontroverznost analize stroškov in koristi (Robert Frank);
  • Sposobnost in dobrobit (Amartya Sen);

Veje in šole ekonomije ter njihovi metodološki problemi:

  • Ekonometrija kot opazovanje: Lucasova kritika in narava ekonometrične inference (Kevin Hoover);
  • Značilnosti mikroekonomskih temeljev makroekonomije (Kevin Hoover);
  • Ekonomija v laboratoriju (Vernon Smith);
  • Nevroekonomija: uporaba nevroznanosti pri ekonomskih predvidevanjih (Collin F. Camerer);
  • Trg kot kreativni proces (James M. Buchanan in Viktor J. Vanberg);
  • Bistvo institucionalne ekonomije (Geoffrey Hodgson);

Nove smeri v ekonomski metodologiji:

  • Retorika ekonomije (Deirdre McCloskey);
  • Realizem (Uskali Mäki);
  • Realizem in ekonomska metodologija (Tony Lawson);
  • Feminizem in ekonomija (Julie Nelson);
  • Verodostojnost v ekonomiji: položaj teoretičnih modelov v ekonomiji (Robert Sugden);
  • Pojem in filozofija t. i. nove ekonomije;
  • Filozofija pristopa do sodobnih poslovnih procesov;
  • Aplikacija teorije in paradigem v poslovno ekonomijo;
  • Razmerje med trgom in državo (ekonomski modeli);
  • Znanje kot poslovni resurs, ki spreminja filozofijo ekonomije;
  • Paradigma razvoja, ki temelji na ekonomiji znanja in intelektualnem kapitalu;
  • Potreba po metaregulaciji poslovnih procesov v času globalizacije;
  • Orisi poslovnega okolja v naslednjih 20 letih.

2. Temeljni literatura in viri

Obvezna literatura

  • Hausman, D.M. (ur.): The Philosophy of Economics: An Anthology, 3. izdanje, Cambridge University  Press, Cambridge, 2007.
  • Rupnik, V., Sundać, D.: Dominacija kapitala; klopka čovječanstvu, IBCC, Rijeka, 2005.
  • Pulić, A., Sundać, D.: Intelektualni kapital - ključni resurs 21. stoljeća, IBCC, Rijeka, 2001.

3. Cilji in kompetence

Cilji:

  • Zmožnost poglobljene kritične analize, evalvacije in sinteze kompleksnih idej ter poglobljeno razumevanje teoretičnih konceptov področja upravne in poslovne znanosti.

Kompetence:

  • Pridobiti osnovna spoznanja o filozofiji ekonomije preko: kategorialnega aparata, paradigme in osnovnih principov delovanja ekonomskih sistemov, vključno z implementiranjem ekonomske filozofije v poslovno ekonomijo.

4. Predvideni študijski dosežki

Razviti kompetenco za pridobitev sposobnosti filozofskega pojmovanja ekonomske teorije in njene aplikacije v poslovne procese, še posebej z vidika ekonomije znanja v pogojih globalizacije.

5. Metode poučevanja in učenja

  • Predavanja v interaktivnem odnosu s študenti
  • Seminarji, pri katerih obdelamo posamezne teme z aktivno udeležbo vseh
  • Analiza primerov: teorija in praksa
  • Individualno delo z vidika znanstvenih disciplin, iz katerih študent piše doktorsko disertacijo

6. Način ocenjevanja

Na osnovi pridobljenega znanja med predavanji in 1-3 knjig študent napiše kritično delo v zvezi z izbranim znanstvenim področjem in temo doktorske disertacije.
Diskusija  s profesorjem o napisanem kritičnem delu.
Ocenjuje se tudi aktivna udeležba pri pouku.