Analiza javnih politik

Analiza javnih politik

  • Vrsta programa: Skupni doktorski študijski program 3. stopnje Upravljanje in ekonomika javnega sektorja
  • 2. letnik
  • 5 ETCS
  • Tip predmeta: usmeritveni
  • Število ur predavanj: 20 
  • Seminarji: 20
  • Druge oblike študija: 20
  • Individualno delo: 90
  • Jezik izvedbe: slovenski, angleški
  • Nosilec/-ka predmeta: dr. Stanka Setnikar Cankar

1. Opis vsebine

  • Proces ekonomske analize in racionalna oblika analize javnih politik
  • Ekonomska analiza problema javnega sektorja
  • Razumevanje: ocena simptomov, zaznavanje in določitev problema (analiziranje pomanjkljivosti trga in vlade), modeliranje problema (identifikacija spremenljivk politik)
  • Ekonomska analiza rešitve in izbiranje evalvacijskih kriterijev (preoblikovati cilje, ki so stvarni in omejeni)
  • Določanje alternativnih politik in predvidevanje učinkov alternativnih politik in njihovo vrednotenje v smislu kriterijev  
  • Analiza poročanja in ključni koncepti analize koristi – stroškov
  • Določanje socialne diskontne stopnje, merjenje presežka potrošnika ob obstoju dohodkovnega učinka, ocenjevanje povpraševanja po netržnih dobrinah
  • Strategija sprejema in implementacije in dejavniki uspeha/neuspeha, strateško razmišljanje pri oblikovanju politik: negotovost, odprava napak, presežki in izgube, ocenjevanje, podpora rezultatu, soočanje z raznolikostjo

2. Temeljni literatura in viri

Obvezna literatura

  • Frank Fischer (Editor), Gerald J. Miller (Editor), Mara S. Sidney (Editor), 2006,  CRC; 1 edition;  Handbook of Public Policy Analysis: Theory, Politics, and Methods (Public Administration and Public Policy) (poglavja 1–8 (122 str.)).
  • William K. Bellinger, 2007, The Economic Analysis of Public Policy Routledge; New edition edition (448 str.)
  • George M. Guess and Paul G. Farnham;  2000, Georgetown University Press; 2 edition, Cases in Public Policy Analysis,(poglavja 5–8 (136 str.)).
  • Döring, T. & Blume, L. (2013): Differences in Regional Economic Prosperity: do State Policies Matter – an Empirical Investigation of Data From The German States. Mednarodna revija za javno upravo, XI(1), str. 29-46.

3. Cilji in kompetence

Cilji:

  • študent spozna temeljne značilnosti in delovanje izbranih javnih politik,
  • študent z ekonomskega vidika analizira pomembnost različnih modelov javnih politik,
  • študent razume in uporabi ekonomske in druge kriterije ocenjevanja javnih politik,
  • študent je spodbujen h kreiranju zahtevnih idej ter kritičnemu in ustvarjalnemu razmišljanju pri oblikovanju in izvajanju javnih politike različnih držav.

Kompetence:

  • študent pridobi sposobnost razumevanja osnovnih značilnosti posameznih področij javnih politik,
  • študent pridobi sposobnost določitve bistvenih elementov za ekonomsko analizo javnih politik,
  • študent osvoji uporabo analize stroškov in koristi na konkretnih primerih javnih politik,
  • študent pridobi sposobnost uporabe ekonomske analize za pripravo ukrepov na različnih področjih javnih politik.

4. Predvideni študijski dosežki

Študent bo razumel delovanje javnih politik v realnem svetu in potrebne prilagoditve pri njihovem ekonomskem analiziranju. Študent bo sposoben opredeliti in kritično analizirati probleme javnih politik in izbrati ustrezne metode ter tehnike za njihovo ekonomsko analizo, vrednotenje alternativnih rešitev in oceno koristi/stroškov izvajanja. Študent je sposoben tudi samostojnega in kompleksnega študija, zna povezovati svoje znanje in razumevanje in pridobljeno znanje posredovati drugim. Sposoben je znanstveno obdelati določeno znanstveno vprašanje oziroma problem in je usposobljen za nadaljevanje samostojnega študija in strokovnega izpopolnjevanja.

5. Metode poučevanja in učenja

  • Predmet bo sestavljen iz predavanj in seminarjev  ter individualnega študijskega dela in raziskovanja.
  • Predavanja – predavajo se izbrane teme, ki se določijo posebej glede na razvoj teorije in praktičnih primerov.  
  • Seminarske vaje – na seminarskih vajah študentje predstavijo vsebino individualne ali skupinske seminarske naloge.
  • Individualni študij.

6. Način ocenjevanja

Aktivno sodelovanja na predavanjih in seminarjih - 20%
Seminarska naloga na izbrano razpisano temo - 30%
Pisni izpit na koncu študijskega procesa - 50%