756 Regulatorne politike

756 Regulatorne politike

  •  Vrsta programa: magistrski študijski program Uprava
  •  2. stopnja
  •  2. letnik
  •  7 ECTS
  •  Tip predmeta:obvezni
  •  Število ur: predavanja 20 ur, vaje 20 ur, samostojno delo študenta 170 ur
  •  Nosilci: dr. Stanka Setnikar-Cankar, dr. Polona Kovač in dr. Simona Kustec-Lipicer

1. Namen predmeta

Cilji predmeta so:

  • Študentje spoznajo in razumejo medsebojne povezane v teoriji in paradigmatskih primerov iz prakse glede pomena in vsebine regulatornih politik kot dela javnega upravljanja na institucionalni in instrumentalni ravni ter posebej dobrega vladanja (good governance), kakor tudi vloge deleţnikov v upravnem procesu, pojem regulacije in njene kakovosti. 
  • Študentje pridobijo na temelju spreminjajoče se vloge drţave znanja analizirati mehanizme, ki jih ima ta na voljo za svoje delovanje, metodologijo spremljanja in vrednotenja njenega delovanja.
  • Na podlagi teoretičnih izhodišč, primerjalne ureditve spoznajo Pareto učinkovitost v pogojih druţbe blaginje in moţnosti za njihovo uporabo; na praktičnih primerih se seznanijo z moţnostjo uporabe ekonomskih in neekonomskih druţbenih kazalcev pri distribuciji ustvarjene vrednosti. Posebej spoznajo in razumejo razlike regulatornih politik v pogojih neposredne demokracije, predstavniške demokracije in birokratskega zagotavljanja storitev javnega sektorja.

Študent bo pridobil naslednje generične in predvsem predmetno-specifične kompetence:

  • Sposobnost poglobljenega razumevanja procesov oblikovanja javnih politik, zlasti priprave, sprejema, implementacije, nadzora in učinkov izvajanja predpisov, v Sloveniji in izbranih drţavah oz. nadnacionalnih strukturah (EU, OECD).
  • Razumevanje in uporaba metod kritične analize in razvoja teorij ter njihova uporaba v reševanju konkretnih delovnih problemov na področju regulatornih politik.

 

2. Metode evalvacije kakovosti:

Samoevalvacija, ocena študentov.

3. Vsebina predmeta

Vsebinski sklopi predmeta so:

  • Uvod v predmet in opredelitev temeljnih pojmov (upravni proces, javno upravljanje, dobro vladanje, regulacija, boljši predpisi, vrednotenje, javna uprava …)
  • Javno upravljanje (politika vs. stroke; faze; vsebine - vrednote, odnosi, norme; nosilci – oblastni in različne javnosti)
  • Predpisi (predmet urejanja, vrste norm in aktov, normodajalci in normodajni postopki, regulacija normiranja s poudarkom na
  • poslovnikih Vlade in DZ RS)
  • Analiza politik kot ustrezno teoretsko in metodološko izhodišče za presojo učinkov regulacije
  • Presoja učinkov regulacije (Regulatory Impact Assessment) (temeljni elementi, cilji, pojavne oblike po svetu, PUR kot posebna zvrst javnopolitičnega mehanizma)
  • Sistemi spremljanja izvedbe presoje učinkov regulacije
  • Vrednotenje in učinki
  • Družba blaginje in Pareto učinkovitost
  • Ekonomski in neekonomski kazalci predvidenih sprememb v družbi in njihova uporaba
  • Ekonomske omejitve za uvedbo sprememb javnih politik
  • Ocena ekonomskih posledic v različnih primerih zagotavlanja javnih storitev (neposredna demokracija, predstavniška demokracija).
  • Ekonomski učinki decentralizacije javnih politik.

4. Metode ocenjevanja:

  • Praviloma pisni, lahko ustni izpit (vsaj 60 % izpitne ocene);
  • kolokviji, eseji oz. seminarske naloge (lahko kot praktična naloga oz. projekt) (do 40 % izpitne ocene).

5. Študijska literatura in viri

  • Fink Hafner, D. (ur.) (2007): Uvod v analizo politik: koncepti in načela. Fakulteta za druţbene vede, Ljubljana (cca 200 str.).
  • - Kovač, P. (ur.) et al. (2009 – predvidena izdaja junija): Presoja učinkov predpisov (RIA) v Sloveniji, Fakulteta za upravo, Ljubljana (cca 150 strani).
  • - OECD Principles of Corporate Governance (2004), OECD, Pariz, www.oecd.org/dataoecd/32/18/31557724.pdf (69 strani).
  • - Pusić, E. (1989): Društvena regulacija: granice znanosti i izkustva, Školska knjiga, Zagreb (cca 30).
  • - Radaelli, C. M., in De Francesco, F. (2007): Regulatory quality in Europe (Concepts, measures and policy processes), Manchester University Press Manchester in New York (izbrane strani, cca 30).
  • - Schuppert, G. F. (2000): Verwaltungswissenschaft (Verwaltung, Verwaltungsrecht, Verwaltungslehre), Nomos Verlagsgesellschaft, Baden-Baden (izbrane strani, cca 50).
  • Setnikar-Cankar, S. (ur.), Šević, Ţ. (ur.) (2008): Decentralisation and regionalisation: the Slovenian experience in an international perspective. Greenwich University Press, London, Faculty of Administration, Ljubljana (izbrane strani, cca 20).

6. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v letnik študija.

7. Metode učenja in poučevanja

Predavanja, seminarji (študije primerov oz. raziskovalni seminarji), skupinsko projektno delo oz. individualne naloge, vodeni individualni študij, predstavitve gostujočih strokovnjakov iz prakse (RS in EU).

8. Splošne in predmetno specifične kompetence

Znanje in razumevanje:

Poznavanje celotnega funkcionalnega upravnega sistema na državni in lokalni ravni s poudarkom na procesih deregulacije in dobrega vladanja; poznavanje možnih pristopov, mehanizmov, modelov, primerov in učinkov regulacijskih politik in njihovih posameznih elementov, npr. presoje učinkov regulacije.

Uporaba:

Študenti bodo znanje koristno uporabili pri razumevanju razmerij med državo, nadnacionalnimi oblastmi (ločeno nosilci politike in uradniki), gospodarskimi subjekti, civilno družbo in uporabniki javnih storitev. Neposredno bodo znanja uporabili pri predmetih v višjih letnikih in programih.

Refleksija:

Študenti bodo zmoţni refleksije glede celostnosti izvajanja upravnih procesov in njihovega umeščanja v javnopolitične procese na ravni drţave, nadnacionalnih in regijskih oz. lokalnih oblasti; sposobni bodo analiziranja posameznih primerov regulacijskih politik oz. kod se kaţejo odstopanja, pri čemer bodo razumeli posledice teh odstopanj.

Prenosljive spretnosti (niso vezane le na en predmet)

Študenti bodo osvojili znanja, ki jih bodo uporabili pri kreiranju splošnih aktov oz. pripravi drugih regulacijskih ukrepov ali pri nadzoru nad regulatorji, sposobni pa bodo tudi aktivnega sodelovanja pri javnem upravljanju v vlogah različnih deleţnikov. Spodobni bodo širšega teoretičnega vpogleda v upravno-politološke pristope, se usposobili za raziskovanje in evalvacijo v druţboslovju.